(Ne)uporabnost vtičnikov za dostopnost: kaj pravijo stroka, regulatorji in praksa (2025)

Vtičniki za dostopnost (angl. overlays) lahko naslovijo le manjši del zahtev in ne morejo zagotoviti zakonske skladnosti (EN 301 549, WCAG 2.2 AA, ZDSMA, ZDPSI). Uradne institucije v EU, nadzorni organi v državah članicah, invalidske in strokovne organizacije ter nedavne odločitve ameriške FTC potrjujejo: vtičniki niso rešitev – dostopnost je treba zagotoviti v sami zasnovi, kodi in vsebinah spletišča.

Zakaj vtičniki ne zagotavljajo skladnosti

Že leta 2022 smo pripravili članek Vtičniki za dostopnost, kjer smo iz strokovnega stališča poskušali skrbnikom spletišč in strokovni javnosti (agencije, razvijalci, ipd.) razložiti, zakaj vtičniki za dostopnost ne morejo zagotavljati zakonske skladnosti spletnega mesta, kaj šele ustrezne dostopnosti z upoštevanjem dobrih praks in uporabniških izkušenj. Še več, uporaba vtičnikov lahko prinese dodatna neskladja, pa tudi neskladnost s kakšnimi drugimi zakoni (ZVOP).

Potrditve za naša opozorila v članku potrjujejo tudi novi  viri. Tu navajamo le ključna opozorila in povezave na novejše prispevke, ki te potrjujejo:

  • Naslavljajo le ozek del zahtev. Empirično in metodološko vtičniki pokrijejo le “kozmetične” prilagoditve (povečava pisave, barvne sheme, zaustavitev animacij), vendar ne popravijo semantike, strukture, fokusnega reda, relacij med oznakami in kontrolniki, pravilne rabe ARIA, alternativnih opisov, logike obrazcev itd. Tudi uradno stališče Evropske komisije izrecno navaja, da orodja, ki ne zagotavljajo skladnosti samega spletišča z EN 301 549, niso primerna rešitev (»It is best to fix accessibility issues at their source.«). Vir: digital-strategy.ec.europa.eu (v novem oknu)
  • Ustvarjajo nova neskladja in posegajo v uporabniške tehnologije. Prekrivanje elementov, vbrizgavanje atributov “na letenje”, agresivno prestrezanje tipkovnih dogodkov in spremembe v ARIA lahko motijo bralnike zaslona in tipkovno navigacijo, kar so dosledno izpostavile invalidske in strokovne organizacije (IAAP, EDF) ter nacionalni nadzorni organi v Nemčiji. Vir: accessibilityassociation.org (v novem zavihku) Vir: edf-feph.org (v novem zavihku) Vir: barrierekompass.de (v novem zavihku)
  • Lažen občutek skladnosti in pravno tveganje. Vtičniki pogosto tržijo “instant skladnost”. Inšpektorat za informacijsko družbo RS je jasno zapisal, da uporaba vtičnikov ne zagotavlja skladnosti s SIST EN 301 549 in ZDSMA. Vir: Portal GOV.SI (v novem zavihku)

  • Varstvo osebnih podatkov (ZVOP-2/GDPR). Večina vtičnikov naloži skripte tretjih oseb. To pomeni obdelavo osebnih podatkov (npr. telemetrija, ID-ji sej, IP-ji, sledenje interakcijam), pogosto tudi prenos v tretje države. Brez pravilne podlage (npr. soglasje, DPIA, pogodbeni obdelovalec) lahko to predstavlja dodatno neskladnost po ZVOP-2/GDPR.

Vtičniki naslavljajo le nepomemben del (12%) zakonskih kriterijev!
Kako lahko proizvajalci trdijo, da zagotavljajo zakonsko skladnost?  – Zavod A11Y.si

Mnenje uradnih institucij

Med drugim so mnenje podale tudi nekatere uradne institucije. Evropska komisija, Inšpektorat za informacijsko družbo in nemški zvezni in deželni nadzorni centri:

Mnenje strokovnih in invalidskih organizacij

Tu žal ne spremljamo velikega števila organizacij, je pa pomembno, da mnenje potrjuje International Association of Accessibility Professionals (IAAP) in European Disability Forum (EDF). V Sloveniji naše strokovno mnenje potrjuje tudi Nacionalni svet invalidskih organizacij (NSIOS), ki se pri tem celo sklicuje na naše članke in vire:

Podobno potrjujejo tudi druge strokovne organizacije v Evropi (le nekatere povezave):

Kakšno je ob popolni enotnosti stroke stanje uporabe vtičnikov

Vtičniki se še žal vedno uporabljajo.

Razlog je verjetno v agresivnem in zavajajočem oglaševanju ponudnikov vtičnikov. Pri nas se pojavlja predvsem en ponudnik. Spletišča, ki bi bilo zakonsko skladno, ob uporabi vtičnikov pa še kar nismo zaznali. Seznam le nekaterih nedostopnih slovenskih spletišč zavezancev z vtičniki:

Leta 2023 je kolega Bogdan Cerovac na to temo napisal  članek Analiza uporabe vtičnikov za dostopnost na spletnih straneh zavezancev ZDSMA v Sloveniji. Morda je čas, da analizo ponovimo in razširimo na zasebni sektor, saj se zavedamo, da tudi nekateri zavezanci po Zakonu o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) iščejo bližnjice in poskušajo preko vtičnikov rešiti zakonsko skladnost. Kar pa seveda ni možno.

Omenimo naj tudi, da je bil v ZDA eden največjih svetovnih ponudnikov vtičnikov (accessiBe) s strani Federal Trade Commission (FTC) oglobljen s kar 1.000.000 USD. Razlog: Zavajajoče oglaševanje glede zmogljivosti vtičnika pri zagotavljanju zakonske skladnosti: Povezava do sporočila za javnost FTC [ftc.gov] (nov zavihek)

Zaključek oziroma – kaj namesto vtičnikov

Popolnoma jasno je, da vtičniki za dostopnost niso rešitev in ne zagotavljajo zakonske skladnosti iz pogleda zahtev Zakona o dostopnosti spletišč in aplikacij (ZDSMA) in Zakona o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) in seveda niti 68. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN). Resnična, trajna in pravno varna dostopnost nastane samo, ko jo vgradimo v zasnovo, kodo in vsebine – ter jo redno vzdržujemo.

Vsekakor vam priporočamo, da z dostopnostjo začnete na začetku (shift-left), saj največ težav z dostopnostjo izhaja iz oblikovanja, nato pri kodi. Če ne veste, kako se lotiti projekta zagotavljanja dostopnosti vam morda lahko pomaga naš stari članek Kako uspešno izpeljati projekt prilagoditve oz. razvoja dostopne spletne strani. Kmalu prihaja posodobitev tudi tega članka. Zato nas spremljajte.

Seveda se lahko vedno obrnete na nas in naše strokovnjake.