Javne ustanove

Zakon, zaradi katerega se je o digitalni / spletni dostopnosti v Sloveniji končno začeli govoriti, je Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZSDMA). Sicer je to (šele) drugi zakon, ki uzakonjuje upoštevanje digitalne dostopnosti oziroma razvoj rešitev, ki so prilagojene vsem uporabnikom.

Iz pogleda dostopnosti pomembna vsebina zakona

ZDSMA ureja ukrepe za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti za uporabnike z različnimi oblikami oviranosti (vidne, slušne, zaznavne, gibalne, govorne ipd.).

Zavezanci po tem zakonu so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava po zakonu, ki ureja javno naročanje.

So se pa žal slovenski zakonodajalci odločili, da izkoristijo možnosti Direktive (EU) 2016/2102 in iz kroga zavezancev izvzamejo:

  • spletišča in mobilne aplikacije javne radiotelevizije in drugih organov, ki opravljajo javno službo radiotelevizije, in
  • spletišča in mobilne aplikacije vrtcev, osnovnih in srednjih šol, z izjemo informacij, ki se nanašajo na zavod, vpisni postopek in druge upravne informacije.

Najpomembnejši je 5. člen (zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij), ki opredeljuje zahteve glede dostopnosti. Posredno, preko sklicevanja na tehnični standard SIST EN 301 549, je jasno, da so zahteve zakona skladnost z WCAG 2.1, nivoja AA. Dodatno je potrebno za vse upravne postopke potrebno zagotoviti tudi dostopnost vsebin v znakovnem jeziku.

5. člen

(zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij)

  1. Spletišča in mobilne aplikacije morajo izpolnjevati naslednje zahteve glede dostopnosti:
    1. informacije in uporabniški vmesniki morajo biti uporabnikom predstavljeni na načine, ki jih lahko zaznajo;
    2. zagotoviti je treba delujoče uporabniške vmesnike in navigacijo;
    3. informacije, povezane z uporabniškim vmesnikom, in njegovo delovanje morajo biti razumljivi;
    4. vsebina mora biti dovolj robustna, da jo je mogoče zanesljivo razlagati z različnimi uporabniškimi agenti, tudi s podpornimi tehnologijami, kar pomeni, da imajo uporabniki vedno dostop do vsebine, tudi z naprednimi tehnologijami.
  2. Izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka za svoja spletišča in mobilne aplikacije zagotavlja zavezanec.
  3. Šteje se, da je vsebina spletišč in mobilnih aplikacij, ki izpolnjuje harmonizirane standarde ali njihove dele, skladna z zahtevami glede dostopnosti iz prvega odstavka tega člena.
  4. Če sklici na harmonizirane standarde iz prejšnjega odstavka niso objavljeni, se šteje, da je vsebina mobilnih aplikacij skladna z zahtevami iz prvega odstavka tega člena, če ustreza zahtevam iz predpisa o tehničnih specifikacijah.
  5. Če sklici na harmonizirane standarde iz tretjega odstavka tega člena niso objavljeni, se šteje, da je vsebina spletišč, ki izpolnjuje zahteve iz standarda SIST EN 301 549 V1.1.2 – Zahteve za dostopnost pri javnem naročanju izdelkov in storitev IKT v Evropi ali dele teh zahtev, skladna z zahtevami glede dostopnosti iz prvega odstavka tega člena.
  6. Če sklici na harmonizirane standarde iz četrtega odstavka tega člena niso objavljeni in če ni tehničnih specifikacij iz četrtega odstavka tega člena, se šteje, da je vsebina mobilnih aplikacij, ki izpolnjuje ustrezne zahteve iz standarda SIST EN 301 549 V1.1.2 – Zahteve za dostopnost pri javnem naročanju izdelkov in storitev IKT v Evropi ali dele teh zahtev, skladna z zahtevami glede dostopnosti iz prvega odstavka tega člena.
  7. Zavezanec zagotovi dostopnost vsebin v zvezi z izvajanjem upravnih storitev tudi v znakovnem jeziku, ki ga določa zakon, ki ureja slovenski znakovni jezik.
  8. Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) določi tehnične specifikacije iz četrtega odstavka tega člena.

Sklicevanje na standarde

Zakon se sklicuje na na standard Zahteve glede dostopnosti primerne za javna naročila izdelkov in storitev IKT v Evropi (Accessibility requirements suitable for public procurement of ICT products and services in Europe), z oznako EN 301 549 V2.1.2.

Prvotno se je zakon skliceval na EN 301 549 V1.1.2, ki vključuje smernice WCAG 2.0., trenutno veljavni standard pa je EN 301 549 V3.2.1 (povezava do PDF), ki vključuje smernice WCAG 2.1, do nivoja AA.

Začetek veljavnosti in uporaba

Zakon se je začel 23. 09. 2019 uporabljati za vsa spletišča zavezancev, ki so bila objavljena po 23. 09. 2018.

23. 09. 2020 se je začel zakon uporabljati za vsa spletišča zavezancev, ki so bila objavljena pred 23. 09. 2018. To dejansko pomeni, da bi morali vsi zavezanci do tega datuma svoja spletišča prilagoditi.

23. 06. 2021 se je začel zakon uporabljati za mobilne aplikacije.

Podlaga za sprejetje zakona

Osnova za sprejetje zakona je Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L št. 327 z dne 2. 12. 2016, str. 1).

Kako vam lahko pomagamo

Če se pripravljate na prenovo spletnega mesta ali le na prilagoditev, da bo skladno z zakonodajo, vam pomagamo pri opredelitvi tehničnih specifikacij, zahtev po dokazilih v postopku zbiranja ponudb ali javnih naročilih.

Izvajalce lahko spremljamo že ob sami pripravi spletnega mesta in seveda ustreznost njihovih rešitev preverimo še pred dokončnim prevzemom rezultatov in plačilom.

Pomagamo vam lahko, da bo vaš projekt posodobitve v cilju skladnosti z ZDSMA, res uspešen.