Vtičniki za dostopnost

Zakaj odsvetujemo uporabo vtičnikov?

Če vtičniki res naredijo vse obljubljeno, kaj obljubljajo najdete v nadaljevanju, zakaj potem stroka odsvetuje njihovo uporabo?

Njihova uporaba se odsvetuje predvsem, ker:

1. vtičniki že po obljubah pokrivajo le majhen del zahtev glede dostopnosti,
2. funkcije, ki so vgrajene v vtičnike, ne delujejo OK,
3. z namestitvijo vtičnikov in zanašanje na AI lastnike, oblikovalce in razvijalce spletišča odvrne od tehtnega premisleka glede zagotavljanja dostopnosti spletišč vsem,
4. lahko uporaba vtičnikov pripelje do dodatnih težav – spletno mesto lahko naredijo še bolj nedostopno,
5. z uporabo zunanjih vtičnikov tvegamo kršitev 35. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR),
6. ker je ob uporabi vtičnikov jasno, da ne razmišljamo o uporabniški izkušnji oseb z oviranostmi,
7. lahko nenazadnje škodujejo hitrosti spletne strani, še posebej, ko gre za vtičnike, ki gostujejo na zunanjih spletnih straneh.

To, da so gornje točke utemeljene, bomo predstavili v nadaljevanju. Vse, ki načrtujete uporabo vtičnikov ali vtičnike že uporabljate pa prosimo, da morda na svoji strani ali na kateri drugi strani, ki uporablja vtičnike, preizkusite, kako vtičniki res delujejo in kakšni so rezultati njihove uporabe. Videno, skupaj z utemeljitvijo v nadaljevanju, naj bo osnova za vaš premislek glede implementacije oziroma nadaljevanje rabe vtičnika.

Druga osnova za tak premislek pa naj bo dejstvo, da vaša stran ob tem, da bo imela nameščen vtičnik, zelo verjetno ne bo skladna s standardi dostopnosti in z zakonodajo.

Če na strani vidiš vtičnik za dostopnost, si lahko 99% prepričan, da ni dostopna. – Zavod A11Y.si

Kaj so vtičniki?

Vtičniki so dodatki, lahko bi rekli programske razširitve, ki imajo lahko različne funkcije.

Vtičniki za dostopnost že izdelanim spletnim stranem vsebine, ki jih pripravi sistem za upravljanje vsebin, poizkuša po nekih algoritmih prikazati na način, ki naj bi bil bolj dostopen od originala. Vtičniki za dostopnost, ki so na trgu, to počnejo na generaliziran način po sistemu en produkt rešuje vse.

V tem članku bomo govorili le o tej vrsti vtičnikov.

V Sloveniji smo zaznali predvsem vtičnike SOGO in UserWay.

Pomembno je, da se zavedamo, da vtičniki niso tesno vpeti v sistem za upravljanje vsebin, vanje razvijalci / oblikovalci ne posegajo na način, ki bi optimiziral uporabo za vaše uporabnike. V veliki večini le preoblikujejo vsebino.

Čemu so namenjeni vtičniki?

Vtičniki naj bi bili namenjeni zagotavljanju dostopnosti spletišč. Tako vsaj trdijo njihovi proizvajalci, katerih osnovni cilj je pridobitev čim več naročnikov (plačnikov) za produkte, ki so, glede na obljube, zelo pomanjkljivi. To, da vtičniki zagotavljajo dostopnosti spletišč zmotno in brez kakršnih koli strokovnih opredelitev ali opozoril, na strani Uporaba vtičnika za zagotovitev dostopnosti spletišč trdijo na ARNES.

Kaj torej počnejo vtičniki? Poglejmo najpogostejše funkcionalnosti vtičnikov:

• omogočanje navigacije s tipkovnico,
• preskok vsebin,
• blokiranje animacij,
• menjava barvnih kontrastov,
• povečava in pomanjšava tekstov,
• sprememba tipografije za lažje branje,
• podčrtava povezav,
• sprememba velikosti kazalnika,

Nekateri dodatno ponujajo spremembo višin med vrsticami, med črkami in podobno.

Kakšen delež zahtev vtičniki res pokrivajo?

Najprej se moramo zavedati, da kljub temu, da vtičniki omogočajo kar nekaj funkcionalnosti, s temi funkcionalnostmi ne rešujejo veliko priporočil dostopnosti. V okviru smernic za dostopnost spletnih strani WCAG 2.1 AA, kar je zakonsko zahtevan standard, je petdeset (50) kriterijev uspeha, ki jih mora spletna stran zagotavljati, da rečemo, da je spletna stran dostopna.

Petdeset (50) kriterijev uspeha proti osmim (8), kolikor je najpogosteje uporabljenih funkcij vtičnikov je tudi za laika lahko prvi pokazatelj, zakaj vtičniki niso rešitev. Če se pa zavedamo, da povečava in pomanjšava tekstov, sprememba velikosti kazalnika in sprememba tipografije za lažje branje sploh niso potrebni, je slika še bolj jasna. Prvi ni potreben, ker povečavo veliko lažje omogočajo že sami brskalniki, ostalo pa sploh ni med zahtevami za spletno dostopnost.

Preostanejo torej omogočanje navigacije s tipkovnico, ki naslavlja dve zahtevi, preskok vsebin, blokiranje animacij, menjava barvnih kontrastov in podčrtava povezav, ki naslavljajo po eno. Skupno torej naslavljajo le šest zahtev.

Vtičniki torej ne naslavljajo in ne rešujejo ključnih področij dostopnosti, kot so ustrezna struktura strani, ustrezni opisi ne-tekstovnih vsebin, ustrezna dostopnost povezav, obrazcev in preko povezav pripetih dokumentov.

Šest (6) zahtev od petdesetih (50) ni veliko.

Naslavljanje vs reševanje zahtev

Za laika, ki nekaj pritisne in nekritično pogleda kaj je narejeno – le, da je nekaj narejeno, vtičniki v funkcijah, ki jih obljubljajo in naslavljajo (naštete zgoraj), res nekaj naredijo. Vendar se je potrebno vprašati koliko, če sploh, s tem pripomorejo k boljši dostopnosti spletnih mest, na katerih so nameščeni.

Toda vsako od funkcionalnosti je potrebno analizirati iz strokovnega pogleda. Analizirali smo le tiste funkcionalnosti, ki naslavljajo določene zahteve iz nabora standardov dostopnosti.

Videli boste, da od šestih zahtev, ki jih te funkcije naslavljajo, le dve rešujejo pogojno, štirih pa ne. Ob resnem premisleku lastnikov strani, oblikovalcev in razvijalcev, smo prepričani, da bi se dalo zagotoviti realno reševanje vseh šestih zahtev a praksa kaže drugače.

Navigacija s tipkovnico

Funkcija navigacija s tipkovnico lahko naredi dvoje: poskrbi, da je fokus vedno viden in poskrbi, da se da na vsak element na strani fokusirati s pritiski na tipko TAB.

Kakšen učinek ima to na dostopnost?

Vedno viden fokus je ena izmed zahtev standardov dostopnosti in edina pravilna rešitev je, da se v spletne strani vgradi, kako fokus na posameznem elementu izgleda ali pa, kar je tudi skladno s standardi, se obravnavo fokusov prepusti posameznim brskalnikom in se njihovega izgleda ne spreminja. Realizacija vidnosti fokusa z uporabo vtičnika je vedno nepredvidljiva. Na primerih slovenskih spletnih strani, kjer so implementirani vtičniki, v nobenem primeru ne deluje povsem pravilno. Ali fokusi niso vidni na slikah, ali slike ob fokusu izginejo, ali se na elementu nastavi napačen kontrast.

Zahteva, da se da spletno mesto uporabljati le s tipkovnico je še ena izmed ključnih zahtev standardov dostopnosti. V praksi to pomeni, da morajo biti s tipkovnico dostopni (navigabilni) in izvršljivi vsi elementi, ki predstavljajo interakcijo. To so, za primer, povezave, menijske postavke, polja v obrazcu, gumbi, in podobno. Vtičniki delujejo tako, da omogočijo fokus za vsak element na strani, s čimer stran za nekoga, ki jo uporablja le s tipkovnico postane še bolj neuporabna. Zakaj? Če so brez te funkcije do nekega elementa prišli s 7 pritiski na TAB lahko morda sedaj potrebujejo 50+ pritiskov.

Sklenemo lahko, da funkcija ne rešuje zahtev, ki jih naslavlja.

Še več – funkcija osebam z oviranostim dodatno otežuje dostop do informacij.

Preskok vsebin

Funkcija preskok vsebin deluje le, če imamo v svojem spletnem mestu ustrezen mejnik ali sidro, kamor se preskok izvrši.

Med analiziranimi spletnimi mesti v Sloveniji smo ugotovili, da funkcija sicer deluje pri večini spletišč, ne pa pri vseh.

Sklenemo lahko, da funkcija zgolj pogojno rešuje zahtevo, ki jo naslavlja.

Blokiranje animacij

Funkcija naj bi blokirala vse animacije, ki se izvajajo na strani, kar je ena od zahtev standardov dostopnosti.

Med analiziranimi spletnimi mesti v Sloveniji večina mest animacij ni imela, pri preostalih pa je delovala glede na vrsto animacije. Večinoma funkcija ni delovala, kjer je šlo za video animacijo jo je pa funkcija ustrezno ustavila. Funkcija ni delovala na mestih, ki so imela vrtiljak slik (original izraz: Carousel). Mest z vrtiljakom slik je občutno več, kot mest z video animacijami.

Sklenemo lahko, da funkcija ne rešuje zahteve, ki jo naslavlja, saj ne ustavi vseh vrst animacije.

Menjava barvnih kontrastov

Funkcija ima v večini vtičnikov več različnih načinov, v katerem naj bi delovala.

Na primer obrne barve, prikaže stran v temnem kontrastu in v svetlem kontrastu. Pri vseh pregledanih slovenskih straneh sprememba kontrastov ni delovala po pričakovanjih. Čeprav je morda nekaterim elementom kontrast ustrezno popravila, je ponekod kontrast spremenila v neustreznega, zopet drugje je elementom prej ustrezen kontrast porušila.

Ob uporabi funkcij za kontrast se na straneh žal ni spremenil le kontrast. Na dveh straneh se je porušila tudi struktura strani, kar seveda predstavlja dodatno težavo.

Sklenemo lahko, da funkcija ne rešuje zahteve, ki jo naslavlja.

Podčrtava povezav

Podčrtava povezav je zadnja zahteva, ki jo naslavljajo vtičniki, ki smo jih našli na slovenskem spletu.

Glede na to, da je ta funkcija relativno enostavna, je seveda delovala na vseh straneh, ki so imele to funkcijo vključeno. Vprašanje je pa, kaj je ta funkcija ob tem naredila.

Na straneh, ki smo jih pregledovali, je bila funkcija ustrezno implementirana le na eni izmed strani, pri ostalih je sicer podčrtala povezave a na način, da so podčrtave občutno izstopale od celostne podobe strani. Če se zdi oblikovalcem in lastnikom tako izstopanje sprejemljivo in dobra uporabniška izkušnja, se sprašujemo, zakaj niso povezave na ta način urejene že v začetku?

Take rešitve jemljemo kot hudo podcenjevanje oseb z oviranostmi. Princip »Saj za njih, je dobro tudi, če je grdo; le, da naredimo kljukico ob zahtevi.«, je za nas popolnoma nesprejemljiv.

Sklenemo lahko, da funkcija pogojno rešuje zahtevo, ki jo naslavlja. Glede na slovenske primere implementacije te funkcije pa lahko rečemo, da je ne rešuje.

Resni razmislek ob implementaciji vtičnikov

Iz primerov implementacije vtičnikov v slovenskem spletu je jasno, da lastniki, oblikovalci in razvijalci pred implementacijo vtičnikov ne opravijo resnega razmisleka, kako bo vtičnik deloval, kako bo skladen s celostno podobo in izgledom spletne strani, katere funkcije so res potrebne in katere so lahko dodatno v pomoč.

Iz primerov implementacije je razvidno, da večina vtičnike enostavno vgradi na stran in same funkcionalnosti vtičnikov ne testira, vsaj ne iz pogleda skladnosti s standardi, še manj pa iz pogleda uporabniške izkušnje, saj se zadovoljijo »s čimerkoli«, le, da zadostijo zakonskim zahtevam. A misliti bi morali na uporabnike.

Dodatne težave, ki jih prinesejo vtičniki

Kot smo zapisali, pa lahko uporaba vtičnikov prinese tudi dodatne težave in naredijo stran še bolj nedostopno.

Teh ni malo, naj naštejemo le najpogostejše:

• Vtičniki ponekod na začetek dodajo preveč skritih povezav, ki uporabnike zmedejo, še posebej takrat, ko se povezave podvajajo in/ali ne delujejo.
• Ikona za dostop do vtičnika večinoma ni premišljeno postavljena. Pogosto velja princip »dajmo jo skriti v spodnji desni ali spodnji levi kot«. To pa, poleg tega, da ni uporabniku prijazno (zelo slab UX), tudi privede do kršenja še ene zahteve iz standardov dostopnosti, saj se poruši predvideno logično zaporedje fokusa (iz glave skoči na spodnji rob (nogo) in potem nazaj na glavo.
• Ob velikih povečavah, do 400%, kot so zahteve standardov dostopnosti, lahko ikona za dostopnost prekrije precejšen del zaslona in vsebine, če to kombiniramo še z glavo spletne strani ponekod za samo vsebino ostane ena tretjina prostora ali celo manj.
• Vtičniki lahko delujejo nepredvidljivo. Sprememba barve včasih deluje, drugič spet ne. To smo doživeli tudi ob uporabi na slovenskih primerih spletnih strani. Tako nepredvidljivo obnašanje uporabnika zmede in odvrne od uporabe strani.
• Vtičniki so za povprečno osebo z oviranostjo lahko zelo nepregledni. Ne zamišljamo si, kako bi oseba s kognitivnimi težavami, mednje lahko sodijo npr. tudi starejši, sposobna opredeliti kombinacijo funkcij, ki ji bo ustrezala. Na vsaki strani ločeno. In na vsaki strani z nepredvidljivim delovanjem.

Možnosti kršitev GDPR

Glede na to, da ponudniki vtičnikov preko vtičnikov zbirajo podatke o oviranostih / invalidnostih posameznih uporabnikov, je to lahko zelo sporno iz pogleda Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

Zavedati se moramo, da nas ob uporabi vtičnika nihče ne vpraša, če lahko shrani naše podatke in ne obvesti nas, kje bodo ti podatki shranjeni. In nekateri vtičniki zaznavajo uporabo podpornih tehnologij (AT), recimo bralnikov zaslonov, ter tako zabeležijo, da je uporabnik verjetno slep ali slaboviden. Invalidnost je občutljiv osebni podatek, ki se ga ne bi smelo shranjevati brez soglasja uporabnika.

Podobno je, ko vtičniki shranjujejo podatke o nastavitvah uporabnikov, da jim lahko na različnih spletnih mestih ponudijo enake nastavitve. Izdelovalci vtičnikov so to seveda implementirali z dobrimi nameni uporabnikom olajšati uporabo spletnih mest a taka rešitev, ker od uporabnikov ne pridobijo soglasja za shranjevanje in uporabniku ne omogočajo preklic takega soglasja, ni skladna z GDPR.

Resni razmislek o dostopnosti spletnih strani

Za vse, ki se zanašajo na vtičnike za rešitev dostopnosti spletnih strani je jasno, da niso izvedli temeljitega premisleka o dostopnosti njihovih spletnih strani. Temeljit premislek pomeni razmislek o strukturi, oblikovanju in uporabniški izkušnji na spletni strani v navezavi na standarde dostopnosti spletnih strani.

Manjko temeljitega razmisleka je razviden iz tega, da:

• samih funkcij vtičnikov ne testirajo,
• jih ne moti pogosto popolnoma izmaličen izgled spletnih strani, ko naj bi bile te prilagojene osebam z oviranostmi,
• v vtičniku pustijo funkcionalnosti, ki zmanjšajo dostopnost spletnih strani in osebam z oviranostmi dodatno otežkočijo njihovo uporabo,
• neposrečeno določijo lokacijo ikone vtičnika in s tem pogosto povzročijo dodatno kršitev standardov spletne dostopnosti,
• se ne posvetijo vsem tistim zahtevam, ki jih vtičniki ne naslavljajo; večinoma teh zahtev niti ne poznajo.

Okrnjena hitrost delovanja spletne strani

Morda zadnja a vsekakor ne nepomembna tema je tudi hitrost delovanja spletne strani. Glede na to, kako vtičnik deluje, lahko upočasni tudi delovanje spletne strani. Kompleksnejša je stran, več ima elementov, več ima vtičnik dela in ima lahko večji vpliv na samo hitrost delovanja spletne strani.

Do dodatnih upočasnitev lahko pride, ko se navezujemo na sam vtičnik, ki gostuje na strežnikih tretjih oseb, do katerih mi nimamo vpliva.

Način testiranja delovanja vtičnikov

Glede na naše poznavanje trenutno aktualnih standardov spletne dostopnosti WCAG 2.1 AA, smo se testiranja vtičnikov na izbranih straneh lotili sistematično. Najprej smo izločili funkcije, ki ne naslavljajo zahtev standardov dostopnosti. Nato smo vsako od funkcij ločeno testirali na vsaki od strani in ocenjevali tako njeno delovanje glede na zahteve standardov, kot tudi uporabniško izkušnjo, ki jo taka sprememba na strani prinaša.

Od vseh sedmih strani, ki smo jih testirali, so se le na eni strani potrudili in dostop do vtičnika ustrezno vgradili v spletno stran, povsod drugo že sama vgradnja in postavitev ikone za dostop do vtičnika predstavljata dodatne težave.

Končni sklep

Vtičniki za dostopnost torej ne delujejo.

Lahko zato rečemo, da so produkti slabi? Ne.

Zavedati se moramo le, da moramo vtičnike vključiti v obstoječo, dobro premišljeno in dostopno zasnovano spletno stran, da bodo res dali rezultate, ki jih obljubljajo. Dodatno moramo razmišljati na način, da spletne strani dostopne vsem, niso nek posebni in težko dostopni produkt. Spletne strani dostopne vsem so le z mislijo na univerzalno dostopnost oblikovane, programirane in urednikovanje strani, ki so in izgledajo tako, kot vse ostale.

Razlika je le, da imajo zaradi ustreznega oblikovanja ustrezne kontraste in postavitev. Da imajo zaradi ustreznega programiranja in snovanja ustrezno strukturo, dostopnost preko tipkovnice in prilagodljivost pri različnih povečavah. Da imajo zaradi ustreznega urednikovanja ustrezne opise ne-tekstovnih vsebin in povezav, da imajo dostopne priložene dokumente ter da se ustrezno uporabljajo elementi za naštevanje in tabele.

Dostopnost je predvsem zavedanje na kaj moramo paziti in kako morajo biti stvari narejene in prikazane, da bodo dostopne.

Drugi viri o uporabnosti vtičnikov za dostopnost

Na spletu najdemo veliko strani, ki realno odsvetujejo uporabo vtičnikov (overlayev) za reševanje dostopnosti spletnih mest. Na spletnem mestu Overlay Fact Sheet najdemo njihov pogled na uporabnost vtičnikov za dostopnost.

Na strani najdemo tudi veliko uporabniških izkušenj z uporabo vtičnikov za dostopnost in povezav do drugih člankov vezanih na to temo. Najdemo tudi podpise preko 750 strokovnjakov, ki tako mnenje podpirajo.

Stran, ki je dostopna.

Na drugi strani najdemo stran OverlayFacts: What is Web Accessibility? Digital Accessibility 101, ki je v osnovi namenjena zavajanju uporabnikov in želi ljudi prepričati o uporabnosti vtičnikov. Večinoma sicer preko igranja na čustva in izpostavljanje potreb oseb z oviranostmi.

Stran so ustvarili in jo podpirajo izdelovalci vtičnikov.

Stran, ki je nedostopna.