Nedostopna prijava kršitev volilnega molka: ko država izključi del državljanov

Na spletni strani Inšpektorata republike Slovenije za notranje zadeve (nov zavihek) je bila objavljena novica o tem, kako lahko državljani ob volitvah v državni zbor prijavijo domnevne kršitve volilnega molka. Na prvi pogled gre za standardno obvestilo javnosti. Vendar podrobnejši pregled razkrije resno sistemsko težavo: način prijave je dostopen zgolj prek telefona.

To pomeni, da določenim skupinam prebivalstva – predvsem gluhim, naglušnim ter osebam z govornimi oviranostmi – država v praksi onemogoča uveljavljanje njihove pravice do prijave kršitev.

En kanal komunikacije = izključevanje

Če je edini način prijave kršitev telefonski klic, to neposredno izključuje:

• gluhe osebe,
• naglušne osebe,
• osebe z govornimi oviranostmi,
• osebe, ki uporabljajo podporne komunikacijske tehnologije (npr. tekstovne ali asinhrone oblike komunikacije).

Takšna ureditev pomeni, da del državljanov ne more enakovredno sodelovati v demokratičnem procesu, kar presega zgolj tehnično vprašanje dostopnosti.

Zakaj je to še posebej problematično pri volitvah

Volitve so temelj demokracije. Možnost prijave kršitev volilnega molka je ključna za:

• zagotavljanje poštenosti volitev,
• nadzor nad kampanjami,
• zaščito volilnega procesa.

Če del prebivalstva te možnosti nima, je demokratični proces dejansko oslabljen.

Kako bi morala država ravnati?

Dostopna rešitev je preprosta in standardna. Poleg telefona bi morali biti omogočeni vsaj:

• e-pošta,
• spletni obrazec (dostopen po WCAG),
• SMS ali tekstovni kanal,
• možnost prijave prek tolmača za znakovni jezik ali posredniških storitev.

To niso napredne ali zahtevne rešitve – to so osnovni standardi sodobne digitalne javne uprave.

Naše stališče

Strokovnjaki Zavoda A11Y.si opozarjamo, da dostopnost ni “dodatek”, temveč pogoj za zakonito in pravično delovanje javnega sektorja.

V tem primeru ne gre zgolj za tehnično pomanjkljivost, ampak za:

• sistemsko izključevanje,
• kršitev zakonodaje,
• spodkopavanje temeljnih demokratičnih pravic.

Država mora zagotavljati, da so vse javne storitve – še posebej tiste, povezane z volitvami – dostopne vsem.

Če tega ne stori, ne krši le standardov dostopnosti, temveč tudi zaupanje državljanov v demokratične procese.

Če tega ne stori, diskriminira.