Orodja za samodejno testiranje dostopnosti je treba ustrezno razumeti
Različna orodja s samodejnim delovanjem lahko dajo različne rezultate. Pravila za testiranje skladnosti z zahtevami za dostopnost nekoliko pomagajo, vendar še vedno ostajajo morebitne razlike. Poleg tega orodja s samodejnim delovanjem pri testiranju meril uspešnosti WCAG pokrijejo le del testov, zato testirajte ročno in z uporabniki, da bodo vaši izdelki resnično dostopni.
Različna orodja s samodejnim delovanjem lahko dajo različne rezultate. Pravila za testiranje skladnosti z zahtevami za dostopnost nekoliko pomagajo, vendar še vedno ostajajo morebitne razlike. Poleg tega orodja s samodejnim delovanjem pri testiranju meril uspešnosti WCAG pokrijejo le del testov, zato testirajte ročno in z uporabniki, da bodo vaši izdelki resnično dostopni.
Tehnologi, zlasti razvijalci in preizkuševalci, pa tudi tehnični vodje, vodje projektov in drugi zaposleni, lahko s pridom uporabijo programska poročila in pokritost samodejnega testiranja. In to je odlično. Vse, kar prihrani čas in je mogoče avtomatizirati, je treba avtomatizirati, če naj se naložba v delo izplača.
Vendar vsega ni mogoče avtomatizirati. Nekatere stvari je mogoče različno razlagati, včasih pa je kontekst tako pomemben, da ga ni mogoče zanemariti. Še vedno čakam, na primer, na popolnoma avtomatizirano testiranje grafičnega uporabniškega vmesnika (Graphical User Interface - GUI). Preizkusil sem nekaj obetavnih orodij, vendar smo še daleč od cilja. Enako velja tudi za testiranje dostopnosti.
Obstaja veliko orodij, ki poskušajo avtomatizirati testiranje, in všeč so mi prizadevanja skupnosti za pravila testiranja skladnosti dostopnosti (Accessibility Conformance Testing – ACT), da bi uveljavili ta pravila (povezava se odpre v novem zavihku), ki dajejo zelo trdno podlago za vse razširitve brskalnikov in druga orodja. Vsi pa se zavedamo, da so za testiranje dostopnosti potrebni ljudje. Pravilno izvedenega uporabniškega testiranja na reprezentativnih spletnih straneh in z reprezentativnimi uporabniki ne more nadomestiti nobeno orodje. Tudi z razvojem strojnega učenja in umetne inteligence ne. Lahko so v pomoč, ne morejo pa testiranja nadomestiti.
Orodja lahko poročajo, da niso odkrila nobenih težav, spletno mesto pa je lahko še vedno popolnoma nedostopno
Kot sem na svojem blogu že omenil, samodejna orodja pokrivajo do 30, nekateri pravijo, da celo do 50 odstotkov meril uspešnosti smernic za dostopnost spletnih vsebin Web Content Accessibility Guidelines, tako da ostalih 70 do 30 odstotkov ni mogoče zaznati samodejno. To pomeni, da lahko vaše orodje sporoči, da vaše spletno mesto izpolnjuje merila, da boste prejeli 100 točk od 100 možnih, vendar lahko ročni test še vedno pokaže, da je na strani veliko ovir ali da je stran morda popolnoma nedostopna.
Orodja imajo tudi napake oziroma hrošče, ne morejo zajeti vseh možnih različnosti v kodi, včasih novi standardi povzročijo celo nedelovanje orodij, pomisliti pa moramo tudi na to, da orodja včasih poročajo o lažno pozitivnih (napake, ki dejansko niso napake) ali lažno negativnih (orodja pozitivno ocenijo kodo, ki bo dejansko povzročila težave) rezultatih.
Več orodij lahko da različne rezultate
Ustanovil sem odprtokodni projekt aXeSiA ki lahko hkrati zažene več različnih orodij, in po testiranju tega bloga sem odkril nekaj čudnih rezultatov. Včasih je eno orodje prijavilo napako z resnim učinkom, medtem ko jo je drugo orodje v celoti spregledalo. To pomeni, da če bi uporabljal samo eno orodje, bi imel na rezultate popolnoma drugačen pogled. Če bi uporabljal samo orodje, ki ni zaznalo napake, bi morda težavo popolnoma spregledal.
Zato je ključnega pomena razumeti omejitve različnih orodij in zato je smiselno, da pri testiranju uporabljate več različnih orodij. Pravzaprav sem bil presenečen nad takšnimi razlikami, saj sta obe orodji kot osnovo uporabljali pravila ACT, vendar, kot sem že omenil, včasih ima programska oprema napake, včasih se podrobnosti izvajanja razlikujejo, včasih orodje še ni uveljavilo najnovejših pravil ACT in tako naprej.
Samodejna orodja so koristna, vendar potrebujejo ročni nadzor in razumevanje
Ne trdim, da je treba samodejna orodja opustiti, pravim le, da je treba razumeti njihove omejitve in da morajo strokovnjaki za dostopnost nadzorovati rezultate. To je mogoče le z ustreznim usposabljanjem in poglobljenim razumevanjem različnih uporabnikov, različnih podpornih tehnologij in dejstva, da so WCAG le smernice, dostopnost pa je veliko več kot to
Avtor članka je Bogdan Cerovac, vodja strokovnega sveta Zavoda A11Y.si. Članek je v originalu objavljen na cerovac.com (povezava se odpre v novem zavihku). Članek je prevedel Grega Fajdiga, prevajalec in presojevalec pripravnik v Zavodu A11Y.si