(Ne)dostopnost slovenskega e-poslovanja leto pred uvedbo Evropskega akta o dostopnosti

Evropski akt o dostopnosti (EAA) poenoti zahteve dostopnosti, s poudarkom na e-poslovanju zaradi njegovega vpliva. Raziskava je ročno ocenila 26 zahtev iz EN 301 549, usklajenih z WCAG 2.1, na 20 velikih slovenskih platformah e-poslovanja. Rezultati kažejo, da nobena stran ni popolnoma dostopna, saj je vsaka padla na vsaj 13 od 26 kriterijev. Povprečno ni izpolnjenih 17,1 kriterija na spletno stran, kar poudarja potrebo po izboljšanju dostopnosti in odpravi ovir za digitalno vključenost v Sloveniji.

Povzetek

Evropski akt o dostopnosti (Direktiva (EU) 2019/882) (EAA) si prizadeva poenotiti zahteve glede dostopnosti, s poudarkom na storitvah e-poslovanja zaradi njihovega družbeno-ekonomskega vpliva. Ta raziskava je ročno ocenila 26 ključnih zahtev EN 301 549, usklajenih s kriteriji uspešnosti WCAG 2.1 na ravneh A in AA, z namenom zagotovitve bolj relevantnih rezultatov za prihodnje primerjave trendov dostopnosti in zagovarjanje potrebnih ozaveščevalnih ter izobraževalnih pobud. Preučili smo 20 večjih in izvirnih slovenskih e-poslovnih platform, za katere se pričakuje, da bodo zajete v obseg EAA. Nobena od spletnih strani ni bila popolnoma dostopna; vsaka je padla na vsaj 13 od 26 izbranih zahtev, povprečno pa ni dosegla 17,1 kriterija na spletno stran. Naše ugotovitve poudarjajo nujno potrebo po izboljšanju dostopnosti za zagotavljanje digitalne vključenosti v Sloveniji ter identificirajo specifične težave dostopnosti in uporabnosti, ki jih je treba rešiti za skladnost in premostitev obstoječih digitalnih ovir.

Ključne besede

Dostopnost, e-poslovanje, Evropski akt o dostopnosti, WCAG, EN 301 549, Oblikovanje za vse, EN 17161, Kultura dostopnosti

Uvod

Z naraščajočo digitalizacijo e-poslovanja in širše je ključno, da so digitalne rešitve vključujoče in dostopne vsem, vključno z osebami s trajno, začasno ali situacijsko oviranostjo. Mednarodne raziskave kažejo, da je bilo na 95,9 % izmed milijona najbolj obiskanih domačih strani zaznanih napak po WCAG 2 [1]. Nedavne raziskave v Evropi razkrivajo, da 94 % evropskih spletnih strani ne izpolnjuje zahtev dostopnosti [2]; vendar pa se te obsežne študije v veliki meri zanašajo na avtomatizirano testiranje dostopnosti zaradi hitrosti, priročnosti in majhnega vložka.

Na žalost je avtomatizirano testiranje dostopnosti precej omejeno in ne more pokriti vseh uspešnih kriterijev ter zahtev dostopnosti [10]. Prav tako pa nikoli ne more dokončno določiti skladnosti [3]. Takšni testi ne morejo obravnavati kontekstualnih zahtev glede dostopnosti, ki jih lahko oceni le človek. Zaradi tega pogosto ne zaznajo dejanskih težav z dostopnostjo [4].

Testiranje dostopnosti spletnih strani in izvornih mobilnih aplikacij z uporabo avtomatiziranih orodij zato lahko zagotovi le površinski vtis o stanju dostopnosti [5].
Glavni cilj Evropskega akta o dostopnosti je poenotiti zahteve glede dostopnosti za širok spekter ključnih storitev in izdelkov, vključno s storitvami e-poslovanja, z začetkom veljavnosti 28. junija 2025. EAA ne določa specifičnega standarda za dostopnost, ki bi ga bilo treba uporabiti. Namesto tega poudarja, da je dostopnost treba doseči s sistematičnim odstranjevanjem in preprečevanjem ovir, po možnosti s pristopom univerzalnega oblikovanja ali "oblikovanja za vse" [6].

Raziskave, ki uporabljajo ročno testiranje dostopnosti, so redke zaradi velike časovne naložbe in potrebnega strokovnega znanja. Namen naše raziskave je bil ročno oceniti dostopnost 20 reprezentativnih slovenskih spletnih strani e-poslovanja, predstaviti pregled naših ugotovitev, izpostaviti najpomembnejše ovire za ljudi z oviranostmi ter na kratko predlagati načine za preprečevanje ali odpravljanje teh težav z dostopnostjo.
Na podlagi izkušenj iz drugih pregledov smo pričakovali, da bodo vse te spletne strani nedostopne.

Metode

Ker EAA ne določa specifičnega tehničnega standarda, smo za ocenjevanje funkcionalne učinkovitosti uporabili izbrane dele zahtev dostopnosti iz standarda EN 301 549. Te zahteve določa Direktiva o dostopnosti spletišč (Direktiva (EU) 2016/2102) [7], ki velja za javni sektor v Evropski uniji. Naša raziskava se je osredotočila na izbor 26 pomembnih zahtev dostopnosti iz poglavja 9 (glej tabelo 1) standarda EN 301 549 (različica 3.2.1) [8], ki smo jih ocenili med ročnim pregledom, podprtim z različnimi orodji (preverjevalnik kontrasta, validacija kode in orodja za razvijalce).

Izbor spletnih mest je temeljil na treh kriterijih:

  1. Podjetje ima vsaj 10 zaposlenih.
  2. Podjetje ima letni prihodek najmanj 2 milijona evrov.
  3. Spletno mesto je originalna slovenska e-trgovina in ni prevod vsebine mednarodnih podjetij.

Vzorec spletnih strani je bil izbran glede na naslednje bistvene digitalne poti uporabnikov:

  • Domača stran in navigacijski mehanizmi.
  • Iskanje izdelkov, filtriranje, primerjava.
  • Postopek dodajanja v košarico.
  • Registracija in prijava.
  • Funkcije za stik in podporo strankam.

Pregledi so bili izvedeni od aprila do maja 2024, sodelovali pa so štirje ocenjevalci: dva višja ocenjevalca z večletnimi izkušnjami, en ocenjevalec z nekaj leti izkušenj in en mlajši ocenjevalec. Rezultati so bili usklajeni in preverjeni, da bi zagotovili čim višjo kakovost in zanesljivost.

Da bi ohranili zaupnost, smo spletne platforme e-trgovine anonimizirali in se osredotočili na izpostavitev ovir, ki smo jih odkrili, z namenom ozaveščanja in ponujanja možnih rešitev za njihovo odpravo.

Rezultati

Vsa spletna mesta niso izpolnjevala standardov EN 301 549 in WCAG 2.1 na ravni A in AA. V povprečju je bilo na vsakem spletnem mestu zaznanih 17,1 težav z dostopnostjo od 26 izbranih kriterijev. Najslabši dve spletni strani sta padli pri 20 od 26 kriterijev, medtem ko je najboljša stran padla pri 13 od 26 kriterijev.

Specifične zahteve dostopnosti, ki jih nobeno spletno mesto ni izpolnjevalo, vključujejo:

  • 9.1.2.2 Podnapisi (vnaprej posneto) – 10 od 20 spletnih mest je uporabljalo videoposnetke, vsi brez kakršnih koli podnapisov.
  • 9.1.1.1 Nebesedilna vsebina – večinoma manjkajoči ali napačni alternativni opisi slik in funkcionalnih ikon.
  • 9.1.3.1 Informacije in odnosi – večinoma napačna ali manjkajoča semantika HTML kode.
  • 9.1.4.3 Kontrast (minimalno) – predvsem kontrasti besedil, ki so bili pod 4.5:1 za besedila običajne velikosti.
  • 9.4.1.3 Statusna sporočila – večinoma za funkcije, kot so dodajanje v košarico, spremembe rezultatov iskanja/filtriranja in nekatera validacijska sporočila obrazcev.
Zahteva EN 301 549 Število neuspešnih mest Odstotek neuspešnih mest
9.1.2.2 Podnapisi (predposneti) 10/10* 100%
9.1.1.1 Nebesedilna vsebina 20/20 100%
9.1.3.1 Informacije in povezave 20/20 100%
9.1.4.3 Kontrast (najmanjši) 20/20 100%
9.4.1.3 Statusna sporočila 20/20 100%
9.2.4.1 Obvod vsebine 18/20 90%
9.2.4.4 Namen povezave (v kontekstu) 18/20 90%
9.2.4.7 Viden fokus 18/20 90%
9.3.3.2 Oznake ali navodila 17/20 85%
9.1.4.5 Slike besedila 16/20 80%
9.2.2.2 Premor, ustavitev, skrivanje 16/20 80%
9.2.4.6 Naslovi in oznake 15/20 75%
9.2.4.3 Fokusni red 15/20 75%
9.3.3.3 Nakazovanje napake 15/20 75%
9.2.1.1 Tipkovnica 15/20 75%
9.1.4.11 Nebesedilni kontrast 15/20 75%
9.1.3.5 Prepoznava namena vnosa 14/20 70%
9.1.4.1 Uporaba barve 12/20 60%
9.3.3.1 Identifikacija napake 11/20 55%
9.3.1.1 Jezik strani 9/20 45%
9.1.4.10 Prerazporeditev 8/20 40%
9.2.4.2 Stran z naslovom 8/20 40%
9.1.4.4 Spreminjanje velikosti besedila 5/20 25%
9.2.4.5 Več načinov 4/20 20%
9.2.1.2 Brez tipkovničnega zastoja 2/20 10%
9.1.3.4 Usmeritev 1/20 5%

* 9.1.2.2 Podnapisi (predposneti) so bili testirani le na 10 spletnih mestih, saj preostalih 10 ni vsebovalo videoposnetkov.

Sekundarni cilj ročnega testiranja dostopnosti je bil dokumentirati specifične težave, ki bi lahko bile podlaga za nadaljnje raziskave. Tukaj jih le na kratko navajamo:

  • Uporaba CAPTCHA je pogosto izvajana z nedostopnimi rešitvami, ki popolnoma blokirajo slepe uporabnike, ki uporabljajo bralnike zaslona.
  • Modalna okna, zlasti okna za soglasje o piškotkih, so bila pogosto nedostopna za različne skupine uporabnikov, še posebej slepe uporabnike bralnikov zaslona in tiste, ki uporabljajo tipkovnice ali tehnologije, ki temeljijo na tipkovnici. To ima tudi pravne posledice pri upravljanju soglasij za zbiranje podatkov.
  • Neprekinjeni, samodejno predvajani vrtiljaki, naloženi z informacijami, so bili neuporabni za vse uporabnike.
  • Strani so bile kodirane v angleščini z besedili v slovenščini, vključno s komponentami, ki so uporabljale angleške alternativne besedilne opise za bralnike zaslona na straneh s slovenskimi besedili.
  • Nedostopni gumbi za meni na mobilnih napravah (t. i. "hamburger" meni), ki so pogosto povsem neuporabni za tehnologije, ki temeljijo na tipkovnici, bralnike zaslona in glasovne vnose.
  • 260 pritiskov na tabulator je bilo potrebnih za obvoz navigacije spletne strani in dostop do vsebine strani.
  • Ozadja z informacijami, kodirana kot dekoracija, so vključevala pomembne informacije.
  • Ko so bile strani povečane ali v ležečem načinu na mobilnih napravah, je struktura strani, kot so navigacija, noga strani in lepljivi gumbi, pokrivala skoraj 90 % zaslona, kar je vsebino naredilo praktično nevidno.

Rezultati ročnega testiranja dostopnosti izbranih zahtev EN 301 549 / meril uspešnosti WCAG kažejo, da četudi bi vsa spletna mesta uspešno prestala različne tipe samodejnega testiranja dostopnosti (kar se ni zgodilo), še vedno ne bi bila skladna z zahtevami dostopnosti in bi bila nedostopna določenim skupinam uporabnikov, zlasti uporabnikom bralnikov zaslona, uporabnikom le tipkovnice (ali podobnih podpornih tehnologij), uporabnikom z okvaro vida ter gluhim in naglušnim uporabnikom.

Razprava

Študija je potrdila naša pričakovanja, da so bila vsa pregledana spletna mesta nedostopna za nekatere skupine uporabnikov, predvsem za osebe z oviranostmi. Široko razširjeno ne upoštevanje spletne dostopnosti v slovenskih e-trgovinah ne izključuje le uporabnikov z oviranostmi, temveč tudi predstavlja zamujeno priložnost za podjetja, da dosežejo širše občinstvo.

Leto pred uveljavitvijo nove zakonodaje o dostopnosti bi si želeli videti boljše rezultate – manj nedostopnosti, kar poudarja potrebo po večji ozaveščenosti in izobraževanju vseh deležnikov, vodij projektov, spletnih razvijalcev in oblikovalcev, ponudnikov vsebin ter vseh ostalih, ki sodelujejo pri načrtovanju, proizvodnji, vzdrževanju in izvajanju e-trgovine.

Poleg oseb s trajno invalidnostjo moramo upoštevati tudi situacijske in začasne oviranosti, ki jih pogosto ne vključujemo v demografijo in statistiko. Pomembno se je zavedati negativnih posledic nedostopnosti za družbo ter njenega negativnega vpliva na poslovni sektor.

Samodejno testiranje dostopnosti nikoli ne more zadostovati za preverjanje skladnosti s standardi dostopnosti, vendar je kljub temu uporabno kot dopolnilno orodje, saj omogoča hitrejše in učinkovitejše ročne preglede. Obstaja veliko samodejnih orodij za testiranje dostopnosti, ki pa imajo težave z lažnimi pozitivnimi rezultati (lažno poročanje o težavah z dostopnostjo) [10], zato bo človeška interpretacija vedno ključna za kakovost končnih rezultatov.

Očitno je, da je treba dostopnost integrirati v organizacije od vrha navzdol, prav tako pa je jasno, da standardom, kot sta Oblikovanje za vse (EN 17161:2019) [9] in EN 301 549, posvečamo premalo pozornosti. Spodbujamo deležnike in vse zainteresirane, da preučijo, izvajajo in delijo znanje, da bi povečali ozaveščenost, izboljšali dostopnost v večjem obsegu in tako omogočili večjemu številu ljudi uporabo njihovih storitev za skupne koristi.

Zavedamo se številnih omejitev te študije, vendar želimo še posebej poudariti naslednje:

  • Zmanjšali smo obseg testiranja celotnega nabora zahtev EN 301 549, da bi pospešili testiranje. Testiranje celotnega nabora zahtev bi verjetno prineslo še slabše rezultate, vendar je bil naš izbor zasnovan na pomembnosti zahtev za e-trgovino.
  • Ker smo namerno ohranili anonimnost izbranih 20 spletnih mest e-trgovine, je primerjava trendov istih spletnih mest nemogoča. Kljub temu verjamemo, da so bila izbrana spletna mesta dobro izbrana in predstavljajo ustrezen reprezentativni vzorec za prikaz visoke stopnje nedostopnosti, ki se lahko primerja s podobnimi spletnimi mesti na podlagi zahtev.
  • Naš obseg je bil omejen na niz najpomembnejših delov uporabniške poti. Testiranje zunaj tega bi verjetno razkrilo še več pomanjkljivosti, vendar smo se želeli osredotočiti na najpomembnejše dele z vidika končnega uporabnika, namesto da bi kartirali širšo, a manj realistično tehnično situacijo.
  • Želeli smo vključiti osebe z različnimi oviranostmi, da bi podprli študijo z vzporednim testiranjem uporabnosti s pomočjo njihovih lastnih načinov in pripomočkov, vendar zaradi omejenih virov to ni bilo mogoče.

Sklep

Ugotovitve te študije poudarjajo razširjeno nedostopnost slovenskih spletnih mest e-trgovin, saj nobeno izmed 20 pregledanih spletnih mest ni v celoti izpolnjevalo standardov EN 301 549 in WCAG 2.1. Vsako spletno mesto je povprečno padlo pri 17,1 od 26 izbranih kriterijev, s težavami, kot so manjkajoči podnapisi in alternativna besedila, nezadosten kontrast in problematični navigacijski mehanizmi. Te pomanjkljivosti izključujejo uporabnike z oviranostmi in predstavljajo zamujene priložnosti za podjetja, da pritegnejo širše občinstvo.

Ob približevanju uveljavitve Evropskega akta o dostopnosti je nujno povečati ozaveščenost in izobraževati deležnike, vključno z vodji projektov, spletnimi razvijalci, oblikovalci in ponudniki vsebin. Izboljšanje dostopnosti ni le zakonska obveznost in način preprečevanja finančnih posledic, temveč tudi moralna in poslovna nuja. Samodejna orodja za testiranje, čeprav uporabna, ne morejo nadomestiti poglobljenih vpogledov, ki jih pridobimo z ročnimi pregledi.

Zato je kombinacija obeh metod, s poudarkom na ročni oceni, ključnega pomena za doseganje digitalne vključenosti. Ko je osnovna skladnost zagotovljena in ni očitnih ovir, močno priporočamo vključitev oseb z oviranostmi, da bi še izboljšali uporabniške vidike zunaj tehničnih smernic in standardov.

Reševanje težav z dostopnostjo koristi vsem, vključno s tistimi, ki imajo začasne ali situacijske invalidnosti, in izboljšuje splošno uporabniško izkušnjo. Študija poudarja potrebo po stalnih prizadevanjih za premagovanje digitalnih ovir in zagotavljanje, da so platforme e-trgovine dostopne vsem uporabnikom, s čimer se spodbuja vključujoče digitalno okolje v Sloveniji.

Zahvala

Rad bi se zahvalil naslednjim osebam, članom Zavoda za digitalno dostopnost A11Y.si, Slovenija, ki so omogočili to raziskavo z revidiranjem in pregledovanjem rezultatov testiranj (navedeni po abecednem vrstnem redu):

  • Andreja Bevc, mag.
  • Grega Fajdiga
  • Tilen Škraba

Viri:

Članek je pripravljen za konferenco DIGIN 2024 in je tudi objavljen v originalu v zborniku konference.

Članek je prevedla mag.Andreja Bevc, presojevalka v Zavodu A11Y.si