Nedostopnost slovenskih e-trgovin v letu 2024
Nedostopnost slovenskih e-trgovin v letu 2024
Povzetek
Do nove zakonodaje, ki bo zahtevala dostopnost produktov in storitev pomembnega dela zasebnega sektorja, je le še leto dni. Med ostalimi, bodo poleg bančnih storitev, zajete tudi (večje) spletne trgovine.
Ker je v Sloveniji podatkov o dostopnosti spletnih strani nasploh premalo smo se odločili, da se lotimo ročnega strokovnega pregleda dostopnosti na reprezentativnem naboru 20 največjih slovenskih spletnih trgovin (predvsem tistih, za katere z veliko verjetnostjo vemo, da niso v lasti tujih podjetij).
Ugotovili smo, da je stanje dostopnosti kritično slabo.
Niti ena od trgovin ni bila dostopna za osebe z različnimi oviranostmi, najbolj nedostopni deli pa onemogočajo predvsem slepe in slabovidne ter osebe, ki ne morejo uporabljati računalniške miške oz. zaslonov na dotik. V nekaterih delih so spletne trgovine tako nedostopne, da nekatere skupine uporabnikov ne morejo opraviti niti iskanja produktov, kaj šele, da bi produkte kupili. Večinoma pa so najdene napake takšne narave, da uporabnikom povzročajo težave, za katere potem potrebujejo desetkrat več časa kot uporabniki brez oviranosti.
Kot konkreten primer lahko navedemo težavo, ko uporabnik tipkovnice potrebuje 350 pritiskov tipke, da se prebije skozi vse navigacijske povezave in končno “pristane” na glavni vsebini. Kar bi mu lahko z upoštevanjem smernic o dostopnosti prihranili, rešitev je namreč mogoča že z eno samo vrstico HTML kode. Dejstvo, ki razkriva očitno pomanjkanje ozaveščenosti in znanja. Ki se seveda kaže še na stotinah drugih primerov, ki onemogočajo druge osebe z in pa tudi brez oviranosti.
O projektu
Kako (ne)dostopne so slovenske e-trgovine leto pred novo zakonodajo? To je bilo osnovno vodilo projekta, kjer smo ugotovili (pričakovano), da digitalna dostopnost slovenskih e-trgovin ni ustrezna in očitno onemogoča več različnih skupin oseb z oviranostmi.
Za potrebe ozaveščanja o digitalni dostopnosti na drugem Global Accessibility Awareness Day (GAAD) v Sloveniji, smo si v Zavodu A11y.si zadali nalogo ročnega pregleda dostopnosti 20ih največjih spletnih trgovin v Sloveniji.
Vodja projekta: Bogdan Cerovac, Web Accessibility Specialist (WAS)
V projektu so sodelovali:
- mag. Andreja Bevc, presojevalka pripravnica
- Grega Fajdiga, prevajalec, presojevalec pripravnik
- Tilen Škraba, višji svetovalec, presojevalec
Nabor e-trgovin
Pri naboru 20 trgovin smo upoštevali tri kriterije:
- da so (po vsej verjetnosti) trgovine dejansko tudi izdelane / sprogramirane v Sloveniji (torej, da niso del mednarodnih trgovinskih organizacij),
- da imajo vsaj 10 zaposlenih,
- da imajo več kot 2 milijona € letnega prometa.
Prvi kriterij se nam je zdel pomemben zato, ker smo želeli preveriti stanje zgolj v Sloveniji, zadnja dva kriterija pa sta neposredno relevantna za Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki ne zajema mikropodjetij (5.člen, 17. alineja).
Metodologija testiranja dostopnosti
Namen projekta je bil predvsem zajem stanja (ne)dostopnosti slovenskih spletnih trgovin leto dni predno bo zanje veljala zakonodaja o dostopnosti. Odločili smo se, da imen trgovin ne bomo razkrili, ker je namen projekta zgolj ozaveščanje.
Metodologija preverjanja dostopnosti je bila zaradi časovne zahtevnosti ročnega preverjanja rahlo okrnjena, odločili smo se za preverjanje 26 najbolj relevantnih kriterijev po standardu WCAG 2.1 A in AA (ki so tudi osnova za standard SIST EN 301 549 v.3.2.1).
26 izbranih WCAG kriterijev
| Oznaka | Naziv | Nivo WCAG |
|---|---|---|
| 9.2.1.2 | Brez tipkovničnega zastoja | WCAG 2.1 A |
| 9.2.4.3 | Fokusni red | WCAG 2.1 A |
| 9.3.3.1 | Identifikacija napake | WCAG 2.1 A |
| 9.1.3.1 | Informacije in povezave | WCAG 2.1 A |
| 9.3.1.1 | Jezik strani | WCAG 2.1 A |
| 9.1.4.3 | Kontrast (najmanjši) | WCAG 2.1 AA |
| 9.3.3.3 | Nakazovanje napake | WCAG 2.1 AA |
| 9.2.4.4 | Namen povezave (v kontekstu) | WCAG 2.1 A |
| 9.2.4.6 | Naslovi in oznake | WCAG 2.1 AA |
| 9.1.1.1 | Nebesedilna vsebina | WCAG 2.1 A |
| 9.1.4.11 | Nebesedilni kontrast | WCAG 2.1 AA |
| 9.2.4.1 | Obvod vsebine | WCAG 2.1 A |
| 9.3.3.2 | Oznake ali navodila | WCAG 2.1 A |
| 9.1.2.2 | Podnapisi (predposneti) | WCAG 2.1 A |
| 9.2.2.2 | Premor, ustavitev, skrivanje | WCAG 2.1 A |
| 9.1.3.5 | Prepoznava namena vnosa | WCAG 2.1 AA |
| 9.1.4.10 | Prerazporeditev | WCAG 2.1 AA |
| 9.1.4.5 | Slike besedila | WCAG 2.1 AA |
| 9.1.4.4 | Spreminjanje velikosti besedila | WCAG 2.1 AA |
| 9.4.1.3 | Statusna sporočila | WCAG 2.1 AA |
| 9.2.4.2 | Stran z naslovom | WCAG 2.1 A |
| 9.2.1.1 | Tipkovnica | WCAG 2.1 A |
| 9.1.4.1 | Uporaba barve | WCAG 2.1 A |
| 9.1.3.4 | Usmeritev | WCAG 2.1 AA |
| 9.2.4.5 | Več načinov | WCAG 2.1 AA |
| 9.2.4.7 | Viden fokus | WCAG 2.1 AA |
Analiza je bila opravljena na ključnih uporabniških poteh, na primer:
- prva stran,
- glavna navigacija,
- iskanje izdelkov,
- dodajanje izdelkov v košarico,
- registracija
- pomoč uporabnikom.
Nakupov nismo izvajali v celoti, ker bi bilo to nepraktično in bi privedlo do nepotrebnih stroškov.
Rezultati
Za podrobne rezultate nas kontaktirajte, v tem prispevku podajamo zgolj skupno število najdenih napak.
Najbolj dostopna trgovina je imela 13 WCAG napak, najmanj dostopni trgovini sta imeli kar 20 WCAG napak (od 26 preverjanih).
Povprečno število najdenih napak je 17,1 na trgovino.
Število najdenih WCAG napak (od 26 preverjanih)
| Trgovina | Število napak |
|---|---|
| Trgovina 1 | 13 |
| Trgovina 2 | 15 |
| Trgovina 3 | 15 |
| Trgovina 4 | 15 |
| Trgovina 5 | 16 |
| Trgovina 6 | 17 |
| Trgovina 7 | 17 |
| Trgovina 8 | 17 |
| Trgovina 9 | 17 |
| Trgovina 10 | 17 |
| Trgovina 11 | 17 |
| Trgovina 12 | 17 |
| Trgovina 13 | 17 |
| Trgovina 14 | 18 |
| Trgovina 15 | 18 |
| Trgovina 16 | 18 |
| Trgovina 17 | 19 |
| Trgovina 18 | 19 |
| Trgovina 19 | 20 |
| Trgovina 20 | 20 |
WCAG / EN 301 549 dostopnostne napake, ki smo jih našli na prav vseh 20 spletnih trgovinah vključujejo naslednje kriterije;
- 9.1.1.1 Nebesedilna vsebina,
- 9.1.3.1 Informacije in povezave,
- 9.1.4.3 Kontrast (najmanjši),
- 9.4.1.3 Statusna sporočila.
Ugotovitve
Najdene težave so problematične za več skupin oseb z oviranostmi, najbolj so onemogočane slepe in slabovidne osebe, osebe s slušnimi oviranostmi, gibalno ovirani, ki so za brskanje odvisni zgolj od uporabe tipkovnice in podobnih pomožnih tehnologij ter tudi osebe z kognitivnimi oviranostmi.
Po naših ocenah je razlogov za nedostopnost več, med najbolj izrazite pa zagotovo sodi slaba semantika programske kode (predvsem interaktivnih elementov), nepoznavanje smernic za dostopnost vsebin ter nepoznavanje standardov za dostopno oblikovanje.
Veliko večino težav bi po naši oceni lahko zelo učinkovito preprečili oz. odpravili z zavedanjem, predvsem pa s praktičnimi znanji o dostopnosti.
Ključnega pomena pri tem pa je holistično zavedanje, sistematizacija dostopnosti ter treningi za posamezne vloge vključene v vse procese, ki se tičejo spletne strani – pomik dostopnosti “v levo” (torej na začetek) ter sodelovanje med deležniki, izvajalci ter uredniki.