Skoči na vsebino Zemljevid strani

Čas je, da se digitalno dostopnost začne jemati resno

Od 04. 12.2023 smo državljani Republike Slovenije bogatejši za še eno digitalno, vendar za osebe z oviranostmi nedostopno storitev. Marsikdo bi zamahnil z roko in dejal, da je to pri nas že pravilo, nam pa ta ugotovitev o nedostopnosti rešitve vzbuja resne skrbi povezane z dostopnostjo v Sloveniji.

Morda podlaga z namenoma komaj vidnim logotipom Zavoda A11Y.si in napisom: Nedostopno eSamonaročanje. Čas je, da se digitalno dostopnost začne jemati resno!

Od 04. 12.2023 smo državljani Republike Slovenije bogatejši za še eno digitalno, vendar za osebe z oviranostmi nedostopno storitev.

Dobili smo aplikacijo eSamonaročanje (odpre se v novem zavihku), ki naj bi omogočala enostavno naročanje na fizični obisk na upravni enoti. Gre za aplikacijo, ki je javnega značaja in je namenjena širši množici ljudi.

Glede na navedbe, naj bi bila aplikacija tudi zelo enostavna in uporabnikom prijazna.

Sestavljena je iz:

  • vstopne strani,
  • navodil za naročanje termina,
  • obrazca za oddajo, ki je razdeljen na dva koraka.

Ugotavljamo in opozarjamo, da je aplikacija na prvi pogled morda res enostavna, žal pa nikakor ni dostopna glede na zahteve Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZSDMA), ki velja od leta 2018.

Začudeni smo, da slovenska javna uprava, z Ministrstvom za digitalno preobrazbo in Ministrstvom za javno upravo, pet let po uveljavitvi Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ponudi na slovenskem tržišču iz pogleda standardov dostopnosti tako nedostopno aplikacijo, kot je omenjena aplikacija eSamonaročanje. Še več, to aplikacijo so 04. 12. 2023 predstavili kot napredek na področju javnih storitev.

Glede na ZDSMA in glede na standard dostopnosti EN 301 549, ki je del tega zakona, ugotavljamo, da je aplikacija v vseh svojih delih neskladna s standardi dostopnosti. V nekaterih delih aplikacije je funkcionalnost celo neprimerna in nedopustna.

Napake so takšne vrste, da posameznim skupinam oseb z oviranostmi zelo otežujejo in celo popolnoma onemogočajo razumevanje in uporabo aplikacije, ki naj bi jim olajšala obisk upravne enote.

Svojo trditev utemeljujemo v nadaljevanju z natančnimi opisi s ciljem, da bodo naše pripombe in predlogi upoštevani v najkrajšem možnem času v obliki nove, nadgrajene verzije aplikacije. Opravljen je bil le hiter pregled, saj bi za poglobljeno analizo potrebovali več časa. vendar je že hiter pregled pokazal izjemno veliko neskladnosti, ki jih tudi opisujemo.

Na začetni oziroma vstopni strani ni povezave do zakonsko zahtevane izjave o dostopnosti, kjer bi lahko preverili, kaj je dostopno in kaj ni in kjer bi lahko dobili informacijo, na koga se lahko glede težav z dostopnostjo obrnemo in komu se lahko morda pritožimo. Ker te povezave ni, smo mnenja, da je najbolje, da se pritožimo kar javno, s pomočjo tega prispevka.

Neskladnosti s standardi dostopnosti in zakonom

Skupaj smo tako našli preko 30 napak. Če bi strogo gledali na standard EN 301 549, ki je osnova za dostopnost mobilnih aplikacije, ali če bi šteli vsako ponovitev napake, bi jih bilo še veliko več. Vendar je že navajanje omenjenih napak, ki smo jih na hitro našli in izpostavili, veliko preveč. Zato aplikacija zahteva nujno in takojšnjo nadgradnjo.

Napake so namreč resne narave. So namreč takšne, da popolnoma onemogočajo uporabo aplikacije osebam z oviranostmi, predvsem tistimi, ki uporabljajo bralnike zaslona, takim, ki lahko računalnik upravljajo le s tipkovnico in gluhim in naglušnim. Vsekakor pa sedanja verzija ni primerna tudi za širšo populacijo, saj so napake moteče tudi zanje.

Hiter pregled pokaže, da se napake pojavljajo v vseh delih aplikacije. Iz tega sklepamo, da ne naročnik in ne izvajalci niso upoštevali zahtev dostopnosti, h katerimi so zavezani tudi po zakonu. Postavlja se utemeljeno vprašanje, ali so naročniki to zavezo po dostopnosti, preko razpisa in ustreznih tehničnih specifikacij ter pogodbenih določil tudi prenesli na izvajalce.

Podrobnosti glede neskladij so podrobneje navedene po področjih:

Na vstopni strani navajamo naslednje nedoslednosti oziroma napake:

  1. Ko prvič odpremo stran se pojavi modalno okno, fokus tipkovnice ostane v ozadju.
  2. Nekateri barvni kontrasti niso primerni, kar velja – predvsem za povezave.
  3. Logo Republike Slovenije ima alternativno besedilo »logo«, kar je neustrezni opis.
  4. Drobtinice so označene le kot seznam, pri čemer je znak »>« en element seznama. To predstavlja napačno semantiko in uporabo oznak.
  5. Pomožna vsebina ob strani nima ustreznega naslova, da bi jo uporabnik bralnika zaslona lahko ustrezno prebral.
  6. Ko izberemo možnost VSTOP brez prijave (gost), se prikaže obrazec in uporabnik bralnika zaslona o tem ni obveščen.
  7. Jezik strani v kodi je angleški, kar lahko bralnikom zaslona in ostalim pomožnim tehnologijam predstavlja določene težave.
  8. Uporabnikom brez JavaScripta se prikaže samo prazna stran, pričakovali bi vsaj opozorilo, da je za uporabo potreben JavaScript.

Na strani z navodili za naročanje termina navajamo naslednje napake:

  1. Ko pridemo v modalno okno, je fokus na edinem gumbu, s katerim lahko potrdimo, da smo prebrali navodila. Potrditi moramo tudi, če nismo prebrali, vsebina na vrhu modalnega okna se skrije, je ne moremo prebrati niti na dovolj velikem ekranu. Prisiljeni smo nekaj potrditi, čeprav potrjujemo nekaj, česar nismo naredili. Pademo v past tipkovnice.
  2. Navodila za rezervacijo termina bi moral biti naslov, vendar tega ni.
  3. Navodila so sestavljena iz seznama 15 točk, ki na strani niso implementirane oziroma urejene kot seznam.
  4. Video ni ustrezno napovedan, uporabnik bralnika zaslona ne ve, da pride na video.
  5. Video nima podnapisov.
  6. Vsebine vezane na upravne postopke morajo po ZDSMA imeti tudi prevod v slovenski znakovni jezik, skupaj s podnapisi.

Pri obrazcu za rezervacijo termina brez prijave ugotavljamo dodatne napake:

  1. Obrazec ima dve ikonici (i), ki nimata ustrezne oznake, uporabnik bralnika zaslona je obveščen le, da je nekaj možno klikniti.
  2. Čeprav ikonici dobita fokus, se ju z uporabo tipkovnice ne da odpreti, do informacij se lahko pride le z uporabo miške.
  3. Ko odpremo spustni seznam, je na vrhu iskalnik po postopkih, samo polje za iskanje nima ustreznih oznak, da bi ga lahko uporabnik bralnika zaslona tudi prepoznal.
  4. Ko kliknemo na »dodaj postopek na seznam«, se postopek doda na seznam, na maski se pokaže dodatna vsebina, uporabnik bralnika zaslona pa o tem ni obveščen.
  5. Gumb »Več o postopku« ne bi smel biti predstavljen kot gumb, temveč kot povezava.
  6. Zaradi ustrezne navigacije je potrebno, da ta povezava napove, da se bo odprla v novem zavihku.
  7. Datuma obiska ni možno vnesti s tipkovnico, brez uporabe koledarja, kar samo po sebi ni napaka, je pa uporabniško neprijazno (slab UX).
  8. Gumb, ki odpre koledar za izbiro datuma, ni ustrezno označen (uporabnik bralnika zaslona izve le, da je tam nek gumb, vendar ne more povedati za kakšno funkcijo gre).
  9. Z uporabo tipkovnice se datuma obiska v prikazanem koledarju ne da izbrati intuitivno, uporabnik mora ugibati kako se orientira znotraj koledarja.
  10. Uporaba koledarja za slepe je zaradi pomanjkanja semantičnih elementov zelo težavna, za manj vešče pa celo nemogoča.
  11. Če ne izberemo organizacije in se premaknemo naprej, se pokaže napaka, ki se ne sporoči uporabnikom bralnika zaslona.
  12. Edini način sporočanja o napakah je z uporabo barve.
  13. Ob izbiri naključnega datuma in organizacije se po pritisku na »Prikaži proste termine« pojavi obvestilo, da za izbrani datum, organizacijo in upravne postopke ni bil najden noben prosti termin. Tudi to obvestilo ni posredovano podpornim tehnologijam.
  14. Ob potrditvi želenega termina, se uporabniški vmesnik spremeni in ta sprememba se ne posreduje podpornim tehnologijam.
  15. Za vsa vnosna polja velja, da se obvestila o napakah ne posredujejo podpornim tehnologijam.
  16. Vnosna maska ne omogoča prepoznave namena vnosnega polja in avtomatskega izpolnjevanja.
  17. Ob znaku za mobilno telefonsko številko je ikonica (i), ki nima ustrezne oznake in je s tem neprepoznavna za podporne tehnologije.
  18. Do informacij za to ikono se lahko pride le z uporabo miške.
  19. Obrazec ima izbirnik (angl. checkbox) z izbiro za pošiljanje opomnika pred terminom. Element ni ustrezno označen in bralnik zaslona tako ve le, da gre za izbirnik.
  20. Če želimo oddati obrazec z napakami, se ne pojavi ustrezno obvestilo in uporabnik bralnika zaslona ne ve, da se ni nič zgodilo.

Kaj nam ministrstva s tem sporočajo?

Trenutna rešitev je le še en od simptomov stanja dostopnosti in percepcije dostopnosti v Sloveniji, žal tudi na ministrstvih, ki so odgovorna za rešitev. V preteklem letu so ministrstva sprejemala strateške dokumente informatizacije, na nekatere smo nevladne organizacije podale tudi pripombe in konstruktivne predloge, ki so vezani na področje digitalne dostopnosti. Žal so ministrstva vztrajala, da je dovolj, če se področje digitalne dostopnosti omeji na opombe pod črto.

Tako popolno nerazumevanje pomena in večplastnosti vprašanja digitalne dostopnosti se posledično odraža tudi v rešitvi eSamonaročanje. Razumemo jo kot primerek pomanjkanja ozaveščenosti o ključni vlogi digitalne dostopnosti na ministrstvih ter kot pomanjkanje kompetenc in ozaveščenosti na tem področju pri tistih, ki so odgovorni za razvoj takšnih rešitev in izvajanje projektov na ministrstvih.

Poleg tega vidimo iz tega projekta pomanjkanje odgovornosti naročnikov pri pripravi razpisa, tehničnih specifikacij, spremljanju izvajanja ter pri primopredaji rezultatov. Morda se pri naročilu in pogodbi v tem primeru niso izrecno sklicevali na standarde dostopnosti ali pa niso bile natančno opredeljene zahteve na tem področju. Če pa so takšni sklici vključeni, se zdi, da ni bila izvedeno temeljito ocenjevanje in pregled aplikacije med samo primopredajo.

Nas skrbijo tudi sporočila, ki jih trenutna praksa pošilja – namreč, da ni bistveno, ali je končna rešitev uporabna za vse ali le za nekatere. Zdi se, da ni ustreznega preverjanja digitalne dostopnosti, kot da je bolje imeti nekaj, kot pa nič.

Kaj to pomeni za naše nadaljnje delo?

Ta primer še enkrat potrjuje naše prepričanje, da je potrebno na področju digitalne dostopnosti vzpostaviti neodvisno kontrolo s strani nevladnih organizacij, strokovnjakov s tega področja ter oseb z oviranostmi, ki bodo redno in sistematično identificirali take primere in zahtevali ter ustrezno spremljali odpravo napak. Taka skupina bi morala po našem mnenju, težave, kjer se le da, identificirati že na izvoru – tehničnih specifikacijah za vsa javno objavljena naročila.

Inšpektorat za informacijsko družbo po našem mnenju dobro opravlja svojo nalogo, vendar so njihove aktivnosti usmerjene predvsem v izvajanje inšpekcijskih pregledov, ki jim jih nalaga izvedbeni akt Evropske komisije in se izvajajo na vnaprej določenem vzorcu spletišč. Za kaj več bi inšpektorat po našem mnenju potreboval tudi dodatne pristojnosti, posledično tudi pristope in kar je ključno, kadrovsko precej okrepljeno zasedbo.

To žal ni dovolj za preprečevanje nadaljevanja praks razvoja nedostopnih spletišč in aplikacij, ki poleg poleg diskriminacije oseb z oviranostmi, prinašajo tudi višje stroške končnega produkta (nova naročila izvajalcem za odpravo napak, višja obremenjenost zaposlenih). Žal to dodatno privede do nižje kvalitete končne rešitve.

Jasno je, da vlogo ocenjevanja in spremljanja zavezanci v tem trenutku zelo težko ali skoraj nemogoče realizirajo. Kaže se pomanjkanje ustrezno usposobljenega in ozaveščenega kadra tako na ministrstvih, kot tudi v javnih ustanovah ter seveda izvajalcih – pri načrtovalcih, oblikovalcih in programerjih spletišč in mobilnih aplikacij.

V Sloveniji je skoraj 30% oseb z oviranostmi, kar predstavlja pomemben delež prebivalstva. Dejstvo je, da bi to število posameznikov, za katere ocenjujemo, da se soočajo z ovirami pri dostopu do digitalnih vsebin, moralo uživati enakopraven dostop do vseh vsebin in storitev, ne le na papirju. To ni le moralna in etična obveznost, ampak tudi pravica vseh državljanov do enakega dostopa do informacij, storitev in priložnosti v digitalni dobi.

S tem bi zagotovili, da nihče ne ostane v ozadju in da se vsi člani naše družbe lahko vključijo v digitalno okolje na enak način, ne glede na morebitne ovire, s katerimi se srečujejo.