Spletna dostopnost

Načela dostopnosti

Zaznavnost

Prvo načelo se sklicuje na zaznavnost vsebine, torej, da morejo biti informacije in uporabniški vmesnik tako izoblikovana, da jih uporabniki lahko zaznajo. Vsebina mora biti predstavljena na različne načine, ki omogočajo dostopnost uporabnikom z različnimi potrebami, ne da bi pri tem izgubila pomen. Da pa je to možno morajo biti strukture kot so naslovi, seznami, tabele in drugi elementi pravilno označeni in prepoznani kot taki s strani podpornih tehnologij. Te morajo skupaj z brskalniki nuditi izbiro nastavitev za prilagoditev vsebin. Razločno vsebino je tudi lažje videti in slišati, za to poskrbijo ustrezni kontrasti na strani, možnost nastavitve zvoka in prekinitve zvočnih vsebin ter omogočanje visokih povečav brez izgube informacij.

Ker se nekateri soočajo z oviranostmi vida je potrebno priskrbeti enakovredne besedilne alternative za ne besedilne vsebine, kot so na primer slike, ikone ali gumbi. Tudi slikovni prikazi podatkov v obliki grafov in diagramov morajo vsebovati ustrezen in dovolj natančen opis.

Osebe, ki ne morejo slišati zvoka ali videti video vsebine se poslužujejo alternativnih oblik informacij, zato je potrebno,da razne video in avdio vsebine vsebujejo podnapise, prepise ali avdiodeskripcije. Te morejo poleg prepisa zvočnih dialogov vsebovati tudi informacije o vizualnih podrobnostih ter zvočnih učinkih.

Upravljivost

Drugo načelo obsega upravljivost vsebine, torej morata biti uporabniški vmesnik in navigacija upravljiva s strani uporabnika. Veliko ljudi pri uporabi računalnika iz različnih vzrokov ne uporablja miške in se zanaša na uporabo tipkovnice za interakcijo s spletom. To zahteva dostop tipkovnice do vseh funkcij, ki so dostopne z miško, vključujoč elemente, vnosna polja in ostale dele uporabniškega vmesnika. Pri tem je potrebno paziti, da se fokus tipkovnice ne namenoma ujame v kakršnem koli del vsebine in s tem onemogoči nadaljevanje navigacije.

Uporabniki morajo imeti na voljo dovolj časa, da preberejo in uporabijo vsebino. Nekateri lahko potrebujejo več časa za razumevanje navodil, branje vsebine ali pa za sam vnos besedila, ravnanje z elementi in druge naloge, ki jih zahteva spletna stran. Temu primerno se vključuje mehanizme, ki lahko ustavijo, podaljšajo ali prilagodijo dane časovne omejitve, pretečene seje pa po re-avtentifikaciji ne izgubijo vnesenih podatkov.

Zelo pomembno je tudi, da vsebina ne povzroči svetlobno občutljivih reakcij kot so epileptični napadi. To je še posebej kritično pri utripajoči vsebini določenih frekvenc ali vzorcev. Utripajoči vsebini naj se zato v celoti izogne ​​ali naj se uporablja na način, ki ne povzroča znanih tveganj.

Razumljivost

Tretje načelo smernic WCAG predstavlja razumljivost vsebine, torej informacije in uporabniški vmesnik morejo biti uporabniku razumljivi. To pomeni, da je sama vsebina lahko berljiva, omogoča preprosto krmiljenje in enostavno orientacijo. Temu pripomorejo dobro organizirani, jasni naslovi, ki imajo pravilno hierarhijo in gnezdenje. V nizu več spletnih strani, mora biti uporabnik jasno obveščen o svoji trenutni lokaciji, ki je prikazana na več različnih načinov. Pomembno je tudi, da je fokus tipkovnice vedno viden in sledi smiselnemu zaporedju na strani.

Za razumljivo in berljivo vsebino, tudi s pomočjo podporne tehnologije, morajo avtorji opredeliti primarni jezik spletne strani, besedilnih zvez in drugih delov vsebine. Nenavadne besede, fraze in okrajšave morajo vsebovati razlago, ki je lahko na primer v obliki povezave do slovarja.

Mnogi ljudje se zanašajo na predvidljive uporabniške vmesnike in so zaradi njihovega nedoslednega videza ali vedenja zmedeni, kar jih pri sami uporabi lahko zmoti. Zato je pomembna konsistentna lokacija navigacijskih mehanizmov v nizu spletnih strani. Označbe elementov pa morajo biti dosledne in skladne med seboj.

K boljši razumljivosti pripomorejo tudi elementi in pripomočki, ki uporabniku pomagajo preprečevati in odpravljati težave. Te so lahko v obliki navodil, ki na enostaven način pomagajo pri težje razumljivi ali težje uporabni vsebini. Tak primer so lahko obrazci, ki marsikaterega uporabnika lahko zmedejo pri njihovi izpolnitvi. Pomembna so tudi sporočila o napakah in predlogi za njihov popravek, tako je jasno razvidno kaj in kako se mora določen vnos urediti, da bo ustrezal zahtevam obrazca. Nazadnje pa mora biti uporabniku omogočen pregled vnesene vsebine, možnost popravljanja ali preklic oddaje, če je potrebno.

Robustnost

Kot četrto in zadnje načelo omenimo robustnost vsebine. To pomeni, da more biti vsebina dovolj robustna, da jo lahko interpretirajo različna trenutna in prihodnja uporabniška orodja, vključno s podpornimi tehnologijami in drugimi uporabniškimi agenti. V ta namen je potrebno zagotoviti, da so strani zanesljivo interpretirane, npr. z zagotavljanjem validacije. Pomembna je tudi opredelitev imena, vloge in vrednosti nestandardnih komponent uporabniškega vmesnika. Izpolnjevanje te zahteve omogoča podpornim tehnologijam, da vsebino zanesljivo obdelajo, torej sporočila in spremembe so jasno vidne tudi bralnikom zaslona. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezno obravnavo obvestil, tako, da je vsaka sprememba statusa strani ali prikaz rezultatov, sporočilo o spremembah, ki jih je uporabnik sprožil, viden tudi uporabnikom bralnika zaslona.

Implementacija načel WCAG

Implementacija rešitev je odvisna od oblikovalcev in razvijalcev a že v okviru samega WCAG predstavljajo rešitve, ki so ustrezne za implementacijo priporočil.

Nekatere od rešitev so bolj, druge manj, uporabniško prijazne in zato se je pri implementaciji smiselno posvetovati tako s strokovnjaki s področja spletne dostopnosti, kot tudi s končnimi uporabniki.