Dostopnost aplikacij

Na mobilnem telefonu po navadi uporabljamo mobilne aplikacije – od bančnih rešitev, aplikacij za nakup vozovnic, plačevanja/potrditev nakupov, komunikacije z raznimi deležniki.

Preko spletnih brskalnikov uporabljamo spletne aplikacije – od obrazcev, ki jih oddajamo za razne življenjske situacije, do spletnih nakupov ipd. Kar nekaj aplikacij se široko uporablja in pri teh je še posebej pomembno, da so dostopne za vse. V Sloveniji so to npr. Rekono (avtentifikacija), Bankart (spletna plačila), aplikacije bank, aplikacije javne uprave in lokalnih skupnosti ipd.

Preko računalnikov pa uporabljamo tudi še namenske aplikacije, ki so razvite za okolje Oken (Windows aplikacije), ki jih uporabljamo za računovodstvo, poslovanje podjetij, upravljanje s podatki… konec koncev skoraj vsak izmed nas uporablja urejevalnike besedil ali preglednic.

Da lahko vsi enakovredno uporabljamo aplikacije, morajo biti tudi te narejene po standardih dostopnosti.

Če niso morda senzorno ovirana oseba ne more zasesti nekega delovnega mesta ali gibalno ovirana ne more oddati vloge na lokalni skupnosti. Slepi tako npr. ne morejo samostojno pregledovati podatkov na AJPES ali oddajati poročil na FURS. Ker njihova spletišča niso popolnoma dostopna.

Delno dostopno namreč ni dostopno!

Aplikacije dobesedno postajajo nekaj vsakdanjega in niso namenjene le ozkemu krogu uporabnikov – zato morajo biti narejene tako, da so uporabne vsem. Zato je poleg vseh pravil vezanih na digitalno dostopnost, pri aplikacijah potrebno poskrbeti tudi za ustrezno uporabniško izkušnjo.

Poskrbeti moramo za dostopnost aplikacij, ki ponovno temelji na smernicah WCAG, čeprav se lahko nekatera priporočila prenašajo v popolnostim nekatera le posredno. Zahteve WCAG so prenesene v harmonizirani standard EN 301 549 V3.1.2, Zahteve za dostopnost izdelkov in storitev IKT (pdf, zunanja povezava).

Usmeritve za dostopnost spletnih aplikacij

Uporabljajte semantični HTML

Uporaba semantičnega HTML pomeni uporabo oznak HTML, ki so namenjene podajanju informacij in ne le designu (visualni predstavitvi).

Elementi, kot so <header>, <nav>, <main>, <article>, <aside>, <footer>, <header>, <form>, uporabnikom natančno predstavijo strukturo, z ustreznimi elementi <header> pa tudi vsebino strani. Tako lahko uporabniki bralnikov zaslona precej lažje uporabljajo vnosne maske, pa naj bodo to enostavne ali kompleksne.

Jasno opredelite vsa vnosna polja

Vsako vnosno polje mora imeti ustrezno oznako (label) in oznaka mora biti preko id povezana s poljem. id-ji se seveda ne smejo ponavljati. Le tako lahko bralnik zaslona ob vnosnem polju slepemu uporabniku sporoči tudi oznako. Vsa dodatna navodila glede vnosa polja morajo biti jasno ob polju ali povezana spoljem. Vidna morajo biti tako videčim, kot nevidečim uporabnikom.

Poskrbeti je treba, da vsebinsko vemo, kaj izbiramo v primeru izbirnih gumbov in v primeru potrditvenih polj.

Boljši uporabniški izkušnji pripomoremo tudi z ustreznim vsebinskim združevanjem podatkov.

Vsa vsebina mora biti dostopna s tipkovnico

Pri razvoju spletnega obrazca morate poskrbeti, da je vsa vsebina obrazca dostopna s tipkovnico. To je zelo enostavno testirati na način, da pozabite na miško in drsno ploščico ter aplikacijo testirate izključno z uporabo tipkovnice.

Izraz “dostopna s tipkovnico” uporabljamo v širokem pomenu uporabniške izkušnje (UX). Ni pomembno le, ali lahko do vseh elementov pridemo s tipkovnico, pomembno je tudi, da je vedno dobro viden trenutni fokus, da je sosledje fokusa na strani logično, da so vsi elementi ustrezno označeni.

Vnosi naj bodo predvidljivi

Pri vseh vnosih, kjer se pojavljajo določene kontrole, morajo biti pričakovanja do tistega, ki vnaša podatke, precej jasna. Če je vnosno polje predstavlja elektronski naslov, je vsem jasno, da le ta vsebuje znak “@” in eno piko in da je taka kontrola možna in smiselna. A pri vseh poljih ni tako.

Če so nekatera polja obvezna, mora biti to tudi jasno naznačeno, tako za videče, kot za uporabnike bralnikov zaslona. Nedopustno je, da je uporabnik šele ob poizkusu oddaje obrazca obveščen, da je neko polje obvezno.

Podobno je s polji, kjer se zahteva specifičen vnos. Kot so naprimer gesla, kjer je pogosto opredeljena njihova kompleksnost in ta mora biti naznanjena že ob samem vnosu.

Če je določen obrazec večstranski, je dobro, da uporabnik to ve, da je obveščen, kaj sledi in ne, da je presenečen, da ob oddaji neka vloga še ni zaključena ampak se pričakujejo še dodatni podatki.

Podatkovne tabele naj bodo ustrezno označene

Če aplikacija / stran vključuje podatkovne tabele, morajo biti te ustrezno označene. Od vsebine tabele (<caption>), do opedelitve glave in kolon <th scope=''col''> in <th scope=''row''). ipd. Le na ta način je tabela ustrezno predstavljena uporabnikom bralnikov zaslona in se jim ni treba zapomniti, katera vsebina je shranjena v “sedmi koloni”, če jim bralnik zaslona naznani, da gre npr. za neto vrednost naročila.

Uporabite univerzalno oblikovanje

Poskrbite, da bodo imele barve dovolj velik kontrast in da bosta velikost in tipografija pisave ustrezni. Bistvo je, da se uporabnik ukvarja z vsebino in ne s samo preglednostjo obrazcev.

Ti morajo oblikovno in sematnično popolnoma jasni.

Po preverjanju ustreznosti vnosa, morajo biti morebitne napake jasno naznačene. Na napake morajo biti opozorjeni tudi uporabniki bralnika zaslona. Seznam napak je lahko prikazan na začetku obrazca, namenjen mu je lahko tudi lasten naslov, ki sicer ni viden.

Vsako polje z napakami mora biti ustrezno označeno, da ga uporabnik brez težave zazna in pod poljem / ob polju naj bodo navodila, kaj mora uporabnik narediti, da napako odpravi.

Uporabite WAI-ARIA – kjer je potrebno

Osnovno pravilo uporabe WAI-ARIA je, da se ga uporabi le takrat, ko se nečesa ne da narediti s HTML5.

Ko moramo poskrbeti, da je uporabljen semantičen html WAI-ARIA, čeprav ima take direktive, ne potrebujemo nujno. Jo pa potrebujemo, ko določamo vsebino povezavam (aria-label) ali, ko skrbimo, da so izbirni gumbi (radio buttons) ustrezno vsebinsko združeni ali, da so potrditvena polja (checkboxes) ustrezno označena.

WAI-ARIA uporabimo tudi, ko moramo zagotoviti povratne informacije uporabnikom bralnikov zaslona (aria-live) ipd.

Usmeritve za dostopnost mobilnih aplikacij

Poskrbite za preglednost mask

Maske naj bodo dobro vidne in pregledne.

To pomeni, da morajo imeti ustrezne kontraste in smiselno postavljene vsebine, pri katerih moramo paziti tudi, da se jih ne trudimo preveč nagnesti na mali ekran – oblikovanje je potrebno prilagoditi malim ekranom. Okoli vsakega elementa je potrebno pustiti dovolj prostora.

V mislih moramo imeti tudi priporočilo, ki pravi, da stran ne sme biti omejena na pokončno ali ležečo orientacijo. Strukture in vsebine naj bodo predvidljive in konsistentne na vseh maskah.

Struktura in navigacija in vsebina naj bodo dostopne vsem

Paziti je potrebno na naslove in ustrezno gnezdenje.

Vsi gumbi morajo imeti ustrezne opise, poskrbeti moramo, da meniji in ostali elementi delujejo tako na dotik, kot ob uporabi tipkovnice.

Vsi elementi morajo biti ustrezno označeni, da jih podporne tehnologije ustrezno prepoznajo. Vsi grafični in multimedijski elementi morajo biti ustrezno opisani, po potrebi morajo obstajati prepisi.

Povečevanje

Aplikacija mora omogočati, da lahko povečamo tekst. Povečava mora biti omogočena do vsaj 200%, brez posebnih podpornih tehnologij.

Ob povečavah se informacije ne smejo izgubiti in vsebina ne zahteva premikanja, ko je povečana.

Upravljanje na dotik

Poskrbeti je treba, da so ukazne poteze enostavne in izvedljive za čim širši krog uporabnikov, kompleksne poteze namreč niso izvedljive vsem. Med kompleksne poteze lahko štejemo potege z več prsti, risanje, večkratno tapkanje. Zato je smiselno, da za take poteze obstajajo ustrezne alternative.

Torej moramo poskrbeti, da so ukazne poteze enostavne in, da obstajajo alternative za vse, ki jih ne morejo uporabljati. Podprta mora biti torej tudi uporaba s tipkovnico.

Vse kontrole na dotik se sprožijo ob sprostitvi, ne ob dotiku (torej na up event in ne na down event).

Usmeritve za dostopnost windows aplikacij

Poskrbite za vidnost in dostopnost elementov

Vsi elementi morajo biti oblikovani tako, da se jih na maskah ustrezno razloči, za kar naj se poskrbi z ustreznim kontrastom, postavitvijo in izbiro velikosti elementov.

Elementi morajo biti tudi ustrezno označeni, da jih zazna tudi bralnik zaslona. Vse funkcije in vsi elementi morajo biti dostopni tudi le z uporabo tipkovnice, brez miške ali kakšne druge naprave ali npr. le z uporabo ustnega krmilnika in zaslonsko tipkovnico.

Poskrbite za preglednost

Poskrbite za ustrezno uporabniško izkušnjo. Strukture in podatki naj bodo pregledni, navodila in opozorila naj bodo jasna in dobro vidna. Poleg obvestil o napakah je potrebno poskrbeti tudi za obvestila o uspešnih operacijah / aktivnostih. Npr., ko aplikacija zaključi s pripravo podatkov ni dovolj, da se ti na ekranu le prikažejo, saj nekdo, ki ne vidi, tega ne bo opazil in bo čakal na rezultate ali pa bo primoran najti način, da to sam, ročno, preverja.