Terminološki slovar

Za lažje razumevanje vsebin na naših straneh in dokumentih, ter za splošno boljšo prepoznavnost in razumljivost digitalne dostopnosti, smo pripravili slovar slovenskih izrazov na področju digitalne dostopnosti, ki vsebuje tudi mednarodne akronime, ki se ne prevajajo in jih predstavljamo v originalu, prevajamo pa le njihov pomen.

Digitalna dostopnost: Digitalna dostopnost omogoča vsem, vključno z invalidi in ostalimi osebami z oviranostmi, popoln in enakopraven dostop do digitalnih vsebin (spletišč, aplikacij, dokumentov, …).
A11Y.si: Digitalna dostopnost v Sloveniji – A11Y je dostopna okrajšava za accessibility (A – prva črka, Y – zadnja črka, vmes je 11 črk). Okrajšava je, zaradi uporabe v elektronskih komunikacijah, prepoznana kot okrajšava za digitalno dostopnost in ne za splošen izraz dostopnosti. Dodatek .si pomeni Slovenijo.
NN Group: Nielsen Norman Group je podjetje, ki je svetovni strokovni voditelj na področju uporabniške izkušnje (UX), ki temelji na raziskavah. Mnoge njihove raziskave, smernice in izkušnje je smiselno uporabiti pri snovanju dostopnih in uporabniško prijaznih spletnih strani in aplikacij.
WebAIM: WebAIM: Web Accessibility In Mind je neprofitna organizacija s sedežem v ZDA (Utah), ki rešitve za spletno dostopnost ponuja že od leta 1999. Njihovi viri, članki in analize so zato v strokovni javnosti prepoznavni kot kredibilni in na njih se sklicujejo tako strokovnjaki, kot tudi sam W3C. Na njihovih spletnih straneh najdemo tudi uporabna orodja za pomoč pri preverjanju oz. urejanju dostopnosti.
W3C: Konzorcij za svetovni splet (World Wide Web Consortium) je mednarodna skupnost, ki razvija odprte standarde za zagotavljanje dolgoročne rasti spleta.
WCAG: Smernice za dostopnost spletnih vsebin (Web Content Accessibility Guideliness) je niz smernic, priporočil in kriterijev uspeha, upoštevanje katerih zagotavlja dostopnost spletnih vsebin.
WAI: Iniciativa za dostopnost spleta (Web Accessibility Initiative), je skupina, ki deluje v okviru Konzorcija z svetovni splet (W3C) analizira in opredeljuje standarde dostopnosti. Podpirajo jo organizacije, kot so HP in IBM, Evropska komisija, ipd.
HTML5: Peta glavna različica programskega jezika HTML (Hypertext Markup Language), ki se uporablja za strukturiranje in predstavitev vsebine v spletu. HTML5 je prinesel številne funkcije, ki pomagajo narediti spletna mesta bolj dostopna.
WAI-ARIA: Web Accessibility Initiative – Accessible Rich Internet Applications (WAI-ARIA) je tehnična specifikacija, ki jo je razvil World Wide Web Consortium (W3C), ki opredeljuje, kako naj se spletne aplikacije obnašajo in komunicirajo s podpornimi tehnologijami (AT), da postanejo dostopne osebam s posebnimi potrebami. . Razvijalcem omogoča ustvarjanje spletnih aplikacij, ki jih lahko uporabljajo osebe s posebnimi potrebami, in ponuja nabor tehnik za izboljšanje dostopnosti, uporabnosti in interoperabilnosti spletnih vsebin in aplikacij.
Značka: Značke so osnova jezika HTML in preko njih opredeljujemo posamezne elemente spletnih strani – tako vidne elemente (naslove, odstavke, povezave, slike, gumbe, vnosa polja ipd.), kot strukturo in vsebino v ozadju (glava, noga, članek, obrazec, ipd.). Značke so začetni in zaključni deli HTML elementov.
Element: Elementi ali HTML elementi so sestavni deli strani, ki jih opredeljujemo z značkami. Elementi predstavljajo vsebino, ki jo vidimo na spletni strani (npr. naslov strani, sliko, vnosno polje), ali strukturo v ozadju spletne strani (npt. mejnike glavna vsebina, članek, obrazec, ipd.).
Atribut: Z atributi določamo posamezne lastnosti, izgled ali opis elementov na strani. Iz pogleda dostopnosti pomemben atribu je npr. atribut alt, s katerim lahko podamo tekstovni opis za slike in ostale ne-tekstovne vsebine.
Mejnik: Mejniki so elementi HTML5, ki so namenjeni izboljšanju navigacije znotraj spletnih strani. Mejniki so na primer glava, noga, glavna vsebina, obrazec, članek, meni ipd. Vsaka stran naj bi imela eno nogo, glavo, glavno vsebino ipd. Mejniki uporabnikom podpornih tehnologij (AT) povečajo preglednost strani in lajšajo navigacijo po strani.
ZDSMA: Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij je zakon, ki organizacijam javnega prava oz. zavezancem za javno naročanje nalaga, da morajo biti njihova spletišča dostopna vsem. Osnovne informacije o zakonu najdete tudi na Zakonodaja->Javne ustanove.
ZJN: Zakon o javnem naročanju je prvi zakon, ki organizacijam javnega prava nalaga, da morajo biti tehnične specifikacije javnih naročil za blago, gradnje in storitve (npr. razvoj programske opreme), pripravljene na način, da bo tako naročeno dostopno vsem. Osnovne informacije o zakonu oziroma njegovih delih, ki so pomembni za dostopnost najdete tudi na Zakonodaja->Javno naročanje.
Direktiva 2019/882: Direktiva EU 2019/882 Evropskega parlamenta in sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve je direktiva, ki prvič v okviru EU tudi zasebnikom nalaga, da morajo poskrbeti, da so njihovi proizvodi in storitve (npr e-banka, e-commerce, e-knjige, ipd.) dostopni vsem. Direktiva 2019/882 je osnova za Zakon o dostopnosti produktov in storitev za invalide.
Direktiva 2016/2102: Direktiva EU 2016/2102 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja je direktiva, ki organom javnega sektorja in vsem zavezancem po zakonu o javnem naročanju nalaga, da morajo biti njihova spletišča, spletne aplikacije in mobilne aplikacije od 26. 10. 2020 naprej dostopne vsem. Direktiva 2016/2102 je osnova za Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA).