Osnove digitalne dostopnosti

Izraz digitalna dostopnost zajema različne vsebine med katere uvrščamo dostopnost spletnih strani in vsebin, dostopnost mobilnih aplikacij in digitalnih dokumentov, ter dostopnost klasičnih aplikacij. Posebno pozornost je treba nameniti dostopnosti, dandanes zelo razširjenih, spletnih aplikacij. Ne le z vidika predpisanih standardov za dostopnost, temveč tudi s stališča uporabniške izkušnje, saj s tem bistveno pripomoremo tudi k sami uporabnosti le-teh.

Ozadje

Pri oblikovanju spletnih vsebin in aplikacij, ki te storitve omogočajo, je vse prevečkrat v ospredju klasičen model povprečnega posameznika, ki slabo ponazarja raznolikost družbe in s tem tudi uporabnikov. S tem je na primer mišljena samoumevna uporaba tipkovnice in miške, dober pogled na zaslon ter neovirano poslušanje avdio in video vsebin.

Takšne rešitve neprilagojenih vsebin pa so izključujoče predvsem za posameznike z različnimi oviranostmi, naj si bodo trajne ali pa situacijske.

Z univerzalno dostopnostjo digitalnih vsebin se tako želi omogočiti vsem, tudi osebam z različnimi sposobnostmi, enakopraven dostop do le teh in jim tako zagotoviti ustrezno uporabniško izkušnjo.

Spletna dostopnost: bistvena za nekatere, koristna za vse.

Spletna dostopnost je panoga, ki se je razvila z željo po vključitvi in omogočanju enakih možnosti za ljudi z različnimi sposobnostmi. V skladu s tem občutno prispeva k večji neodvisnosti ljudi, tudi z različnimi oviranostmi, ki se tako lažje podajo na izobraževalno pot in so kasneje v večjem številu tudi vključeni v delovne procese. To, poleg individualnega zadovoljstva, pripomore k razbremenitvi družinskih članov in negovalcev, ter blagodejno vpliva na ekonomski status družbe.

Kljub temu, da je digitalna dostopnost prvenstveno namenjena osebam z različnimi vrstami oviranostmi, med katere uvrščamo gibalne, vizualne, slušne, kognitivne, govorne in nevrološke oviranosti, le ta bistveno pripomore k izboljšanju digitalne izkušnje za vse posameznike družbe. In sicer:

• Ena glavnih značilnosti dostopnosti je njena prilagodljivost in povezanost z uporabnostjo. Torej, če je vsebina dostopna, bo najverjetneje tudi bolj uporabna za širši krog ljudi in s tem morebitnih potrošnikov. Njena prilagodljivost pa se kaže z večjo združljivostjo s širokim naborom naprav in operacijskih sistemov. Kar pomeni, da je vsebina dostopna tudi na manjših zaslonih npr. mobilnih telefonih ali urah, ki hkrati omogočajo različne možnosti vnosa. Dostopne rešitve prav tako pripomorejo k izboljšanju same uporabe v zahtevnejših vsakodnevnih situacijah, kot so bleščeča sončna svetloba in hrupno okolje, saj zagotavljajo ustrezen kontrast in besedilne alternative za zvok.
• Začasne ali situacijske oviranosti, so oviranosti, ki so prisotne le za omejen čas, vendar se lahko pojavijo pri vseh posameznikih. Mednje prištevamo zlom roke ali druge začasne gibalne omejitve, pestovanje otroka, izguba očal… Vsaka po sebi predstavlja večji izziv pri uporabi tehnologije, za kar se zahtevajo tudi bolj dostopne rešitve.
• Ne smemo pozabiti na vse večjo številčnost starejše populacije in s tem tudi spreminjajočih se sposobnosti, ki jih zaznamujejo kot posledica staranja. Običajno obsegajo kronično izgubo sluha, vida in gibalnih sposobnosti, katere vnovič zahtevajo bolj dostopne rešitve.
• Digitalna dostopnost je nazadnje zelo pomembna tudi na ravni organizacij in podjetjih. S spodbujanjem le te je omogočeno vključevanje ljudi z različnimi spretnostmi v delovno okolje, ki s tem pripomorejo k večji raznovrstnosti samega kadra. Poleg tega blagovna znamka pridobi na izboljšani družbeni podobi, saj se zavzema za družbeno odgovornost, kar pripomore k povečani prodaji in zvestobi strank, ter hkrati doseganju širšega občinstva potencialnih strank. Navsezadnje pa je dostopna spletna stran bolj berljiva, razumljiva, s kakovostnejšim programskih zapisom, ki tako zagotavlja boljšo uporabniško izkušnjo. Vse to pa pripomore k izboljšani optimizaciji iskalnikov (SEO), kar pomeni, da bo taka stran višje v kategoriji zadetkov v brskalniku in jo bo tako videlo več ljudi.

Iz pravnega stališča, dostopnost omogoča organizacijam, da se izognejo diskriminaciji, ki bi v odsotnosti le te nastopila in posledično tudi pravnim pritožbam. Navsezadnje enakopravnost, katera vključuje tudi ekvivalentno možnost uporabe digitalnih platform in storitev, velja za državljansko pravico.

V tem kontekstu Evropski zakon o dostopnosti (European Accessibility Act), direktiva EU o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve, določa, da morajo države članice sprejeti in objaviti vse potrebne zakone in druge predpise za njeno uskladitev do junija 2022 in jo izvajati do leta 2025.